Kuropalat
Kuropalat (grško: κουροπαλάτης [kouropalates], iz latinskega cura palatii, [tisti, ki] skrbi za palačo),[1] bizantinski dvorni naslov, od vladavine cesarja Justinijana I. (527–565) do obdobja Komnenov (1081–1185) eden najvišjih dvornih naslovov.[2] Kuropalatova soproga je bila kouropalatissa.
Zgodovina in vsebina naslova
[uredi | uredi kodo]Naslov koropalata v latinski obliki curopalati se je prvič pojavil v zgodnjem 5. stoletju. Curopalati je bil podrejen uradnik vira spectabilisa, ki je bil po položaju pod castrensisom palatii, zadolženim za vzdrževanje cesarske palače. Položaj je ustrezal zahodnoevropskemu majordomu.[3] Ko je Justinijan I. leta 522 za kuropalata imenoval svojega nečaka in naslednika Justina II., je naslov dobil dodaten sijaj[4] in postal eden od najbolj poveličevanih dostojanstvenikov, po položaju takoj za cezarjem in nobilisimom. Rezerviran je bil samo za člane cesarske družine, podeljevali pa so ga tudi pomembnim tujim vladarjem, pogosto s Kavkaza. Od 580. do 1060. let je naslov dobilo kar šestnajst vladajočih knezov in kraljev Kavkaške Iberije, po letu 635 pa je naslov dobilo tudi več armenskih dinastov.[2][5]
Po podatkih iz Filotejevega Kletorologija, ki je bil napisan leta 899, so bile insignije kuropalata rdeča tunika, plašč in pas, ki jih je dobil kot cesarjevo darilo.[6] Položaj je v 11. in 12. stoletju izgubil svoj prejšnji ugled,[7] ker so ga začeli podeljevati generalom, ki niso bili iz cesarjeve družine.[1] Njegovo funkcijo je postopoma prevzel protovestiarij, katerega prvotna vloga je bila omejena na skrb za cesarjevo osebno garderobo.[8] Kuropalat je preživel do obdobja Paleologov, vendar se je uporabljal bolj redko.[1]
Pomembni bizantinski kuropalati
[uredi | uredi kodo]- Justin II. med vladanjem njegovega strica Justinijana I. (527–565)[9]
- Baduarij, zet cesarja Justina II. (565–578)[10]
- Peter, brat cesarja Mavricija (582–602)[9]
- Domentziol, nečak cesarja Fokasa (602–610)[9]
- Teodor, brat cesarja Heraklija (610–641)[9]
- Artabasd, pod cesarjem Leonom III. Izavrijcem (717–741)[9]
- Mihael I. Rangab, zet cesarja Nikiforja I. (802–811)[9]
- Bardas, stric in regent za cesarja Mihaela III. (842–867).[9]
- Leon Fokas mlajši, general in brat cesarja Nikiforja II. Fokasa (963–969)[9]
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 1,2 Kazhdan, str. 1157.
- ↑ 2,0 2,1 Toumanoff, str. 202 in 388.
- ↑ Bury, str. 33.
- ↑ Evans, James Allan. An Online Encyclopedia of Roman Emperors: Justin II (565–579 A.D.), 23. junij 1999. [1] Pridobljeno dne 17. septembra 2011.
- ↑ Rapp, str. 374.
- ↑ Bury, str. 22.
- ↑ Holmes, str. 87.
- ↑ Kazhdan, str. 1749.
- ↑ 9,0 9,1 9,2 9,3 9,4 9,5 9,6 9,7 Bury, str. 34.
- ↑ Martindale, str. 164.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Bury, John B. (1911). The Imperial Administrative System of the Ninth Century z revidiranim besedilom Filotejevega Kletorologija. London, Oxford University Press. [2]
- Holmes, Catherine (2005). Basil II and the Governance of Empire (976–1025). Oxford, Združeno kraljestvo, Oxford University Press. ISBN 978-0-19-927968-5. [3]
- Kazhdan, Alexander, ur. (1991). Oxford Dictionary of Byzantium. New York ; Oxford : Oxford University Press. ISBN 978-0-19-504652-6.
- Martindale, J.R., Jones, A.H.M. in Morris, J., (1992). The Prosopography of the Later Roman Empire. IIIb. Cambridge,Združeno kraljestvo, Cambridge University Press. ISBN 978-0-52-120160-5. [4]
- Rapp, Stephen H. (2003). Studies In Medieval Georgian Historiography: Early Texts And Eurasian Contexts. Louvain, Belgija, Éditions Peeters. ISBN 90-429-1318-5. [5]
- Toumanoff, Cyril (1963). Studies in Christian Caucasian History. Washington, District of Columbia: Georgetown University Press. [6]