Pojdi na vsebino

Kotijske Alpe

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Za druge pomene glej Kotijske Alpe (rimska provinca).
Kotijske Alpe
francosko Alpes Cottiennes; italijansko Alpi Cozie
Monte Viso viden iz Rocciamelone
Najvišja točka
VrhMonte Viso
Nadm. višina3.841 m
Koordinate44°40′18″N 7°15′13″E / 44.67167°N 7.25361°E / 44.67167; 7.25361 
Geografija
DržaveItalija in Francija
Države/ProvincePiemont, Rhône-Alpes in Provence-Alpes-Côte d'Azur
Koordinate gorovja44°45′N 7°0′E / 44.750°N 7.000°E / 44.750; 7.000
GorovjeAlpe
Meji na
Seznam
  • Graian Alps
  • Dauphiné Alps
  • Provence Alps in Prealps
  • Maritime Alps
  • Padska nižina
Geologija
OrogenezaAlpidska orogeneza
Kotijske Alpe so del zahodnih Alp

Kotijske Alpe (francosko Alpes Cottiennes, italijansko Alpi Cozie) so gorovje v jugozahodnem delu Alp. Tvorijo mejo med Francijo (Hautes-Alpes in Savoie) in Italijo (Piemont). Cestni predor Fréjus in železniški predor Fréjus med naseljema Modane in Susa sta pomembni prometni povezavi med Francijo (Lyon, Grenoble) in Italijo (Torino).

Etimologija

[uredi | uredi kodo]

Ime Cottian prihaja od Marcusa Juliusa Cottiusa, kralja ligurskega plemena, ki je naseljevalo to gorato območje v 1. st. pr. n. št.. Ta plemena so najprej nasprotovala, kasneje pa sklenila mir z Julijem Cezarjem. Cottiusa je nasledil njegov sin, prav tako imenovan Marcus Julius Cottius, ki mu je naziv kralja podelil cesar Klavdij I..

Ob njegovi smrti je Neron aneksiral njegovo kraljestvo kot pokrajino Kotijske Alpe. [1]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Vek del srednjega veka so bila Kotijske Alpe razdeljene med Savojsko vojvodstvo, ki je imelo severni del in vzhodna pobočja ter Daufinejo v času, ko je bila neodvisna od Francije. Daufineja je prav tako, poleg jugozahodnega pobočja območja (Briançon in Queyras, sedaj na francoski strani), obsegala zgornji del nekaterih dolin, kjer so bili pritoki reke Pad (Valle di Susa, dolino Chisone in Varaita). Alpsko ozemlje Daufineje, znano kot Escartons, je imelo omejeno avtonomijo in volilo svoj parlament. [2] To pol-avtonomno stanje je trajalo tudi po priključitvi Daufineje k Franciji (1349) in je bilo odpravljeno šele leta 1713 v skladu s pogodbo iz Utrechta, ki je dodelila Savojcem vse gorato območje na vzhodni strani Kotijskih Alp. [3]

Po pogodbi podpisani v Torinu marca 1860 (Torinski mir) in sta Nica in Savoy pripadla Franciji, so severozahodna pobočja območju postala del Francoske republike. [4]

Dve vzhodni dolini Pellice in Germanasca sta bili že stoletja neke vrste zatočišče za Valdenze, krščansko gibanje, ki ga je ustanovil Peter Waldo in ki je bilo preganjano kot heretično od 12. stoletja dalje. [5]

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Upravno območje je razdeljeno med italijanski pokrajini Cuneo in Torino (vzhodna pobočja) in francoske departmaje Savoie, Hautes-Alpes, in Alpes-de-Haute-Provence (zahodna pobočja).

Kotijske Alpe drenirata reki Durance in Arc in njuni pritoki na francoski strani in Dora Riparia in drugi pritoki reke Pad na italijanski strani.

Meje

[uredi | uredi kodo]

Meje Kotijskih Alp (v smeri urinega kazalca):

  • prelaz Maddalena na jug, povezuje Kotijske Alpe s Primôrskimi Alpami (Maritimske Alpe);
  • dolina Ubayette, dolina Ubaye, jezero Serre-Ponçon, visoki dolini Durance in Guisane na jugozahodu;
  • Col du Galibier na zahodu, povezuje Kotijske Alpe z Dofinejskimi Alpami;
  • dolina Valloirette, dolina Maurienne in potok Chardoux na severozahodu;
  • prelaz Mont Cenis na severu, ki povezuje Kotijske Alpe s Savojskimi Alpami včasih Grajiške Alpe;
  • jezero Mont Cenis, dolina Cenischia, dolina reke Dora Riparia, Padska nižina in dolina Varaita na vzhodu.

Vrhovi

[uredi | uredi kodo]
Rimski akvadukt v Susi
The Northern Cottian Alps from Pointe Clairy

Glavni vrhovi v Kotijskih Alpah so:

ime metri ime metri ime metri
Monte Viso 3841 Viso di Vallante 3672 Aiguille de Scolette 3506
Aiguille de Chambeyron 3412 Brec de Chambeyron 3388 Pics de la Font Sancte 3387
Rognosa d'Etiache 3385 Dents d'Ambin 3382 Punta Ferrand 3364
Visolotto 3353 Bric de Rubren 3340 Punta Sommeiller 3333
Pic de Rochebrune 3320 Bric Froid 3302 Grand Glaiza 3286
Rognosa di Sestriere 3280 Panestrel 3253 Roche du Grand Galibier 3242
Peou Roc 3231 Rocca Bernauda 3225 Pic du Pelvat 3218
Pointe Haute de Mary 3212 Pain de Sucre 3208 Pic du Thabor 3207
Pointe des Cerces 3180 Mont Thabor 3180 Tete des Toillies 3179
Monte Granero 3170 Monte Platasse 3149 Rocce del Rouit 3145
Mont Chaberton 3130 Tete de Moyse 3110 Punta Bagnà 3129
Monte Meidassa 3105 Pelvo d'Elva 3064 Rocca Bianca 3059
Monte Albergian 3041 Bric Ghinivert 3037 Monte Barifreddo 3028
Monte Politri 3026 Pic Caramantran 3025 Bric Bouchet 2998
Pointe du Fréjus 2934 Pointe des Marcelettes 2909 Pic du Malrif 2906
Monte Orsiera 2890 Punta Cournour 2868 Monte Friolànd 2738

Prelazi

[uredi | uredi kodo]
Colle d'Agnello/Col Agnel, 2,744 m

Glavni gorski prelazi in prevali so:

ime lokacija tip
kot 1911 		višina
(m)
Col Sommeiller Bardonecchia v Bramans zasnežen 2962
Col de la Traversette Crissolo v Abriès konjska pot 2950
Col d'Ambin Exilles v Bramans zasnežen 2854
Col de St Veran Valle Varaita v dolino Queyras pešpot 2844
Col du Parpaillon dolina Ubaye v dolino Queyras pešpot 2780
Col d'Étache Bardonecchia v Bramans konjska pot 2787
Col Agnel Valle Varaita v dolino Queyras cesta 2744
Col Girardin dolina Ubaye v dolino Queyras konjska pot 2699
Col de Sautron dolina Maira v Barcelonnette konjska pot 2689
Col de Longet dolina Ubaye v Valle Varaita konjska pot 2672
Col de Mary dolina Ubaye v Valle Maira konjska pot 2654
Col d'Abriès Perosa to Abriès konjska pot 2650
Col de la Roue Bardonecchia v Modane konjska pot 2566
Col du Fréjus Bardonecchia v Modane makadamska
cesta		 2542
Col de Clapier Bramans v Suso konjska pot 2491
Col d'Izoard Briançon v dolino Queyras cesta 2388
Col de la Croix ali Colle della Croce Torre Pellice v Abriès konjska pot 2299
Petit Mont Cenis Bramans na planoto Mont Cenis konjska pot 2184
Col de Vars dolina Ubaye v dolino Queyras cesta 2115
Col de Mont Cenis Lanslebourg v Suso cesta 2101
Colle Sestriere Pinerolo v Cesana Torinese cesta 2021
Col de Larche/Maddalena Pass dolina Ubaye v dolino Stura cesta 1991
Col de Montgenèvre Briançon v Suso cesta 1854
Col de l'Échelle Briançon v Bardonecchia cesta 1760
Col de la Vallée Étroite Briançon v Modane pešpot 2445

Turizem

[uredi | uredi kodo]

Pohodne poti

[uredi | uredi kodo]

Grande Traversata delle Alpi

[uredi | uredi kodo]

Tudi preko Kotijskih Alp poteka italijanska tranverzalna pešpot Grande Traversata delle Alpi (GTA), ki temelji na starih kmečkih in konjskih poteh in je dolga okoli 1000 km. Prehoditi se jo da v 65 etapah.

Via Alpina

[uredi | uredi kodo]

Via Alpina je novejša pohodniška čezmejna tranverzalna pešpoti po celotnem alpskem loku in poteka od Trsta do Monaka in ima več različic. Modra različica v 19 etapah preči tudi Kotijske Alpe.

Zemljevidi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Bibliotheca classica or A classical dictionary, John Lemprière, G. and C. Carvill, 1831; pag. 414
  2. ↑ Escartons, hommes libres, www.escartons.eu Arhivirano 2017-06-06 na Wayback Machine. (accessed on 2012-04-05)
  3. ↑ Joseph Visconti (2003). The Waldensian Way to God. Xulon Press.
  4. ↑ »Traité de Turin, Signé à Turin le 24 mars 1860 entre la France et la Sardaigne«. mjp.univ-perp.fr. Pridobljeno 1. januarja 2010.
  5. ↑ Mennonite Encyclopedia, Vol. 4, pp. 874–876

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kotijske_Alpe&oldid=6276680«