Ka (faraon)

Ka
Ka
Sekhen
	Posoda iz Tarkhana s serekhom faraona Kaja; Petrijev muzej, London
Faraon
Vladavina	32. stoletje pr. n. št. (Dinasija 0)
Predhodnik	Verjetno Iri-Hor
Naslednik	Narmer (najverjetneje) ali Škorpijon II.
Prenomen (Praenomen)
	;
	;
Horovo ime
Naziv Nebti
	Sennebty ; sn-nbtj ; The one whom the Two Ladies have kissed
	;
	;
Smrt	3100 pr. n. št.
Pokopan	Umm el-Qa'ab

Ka, znan tudi kot Sekhen,^[1]^[2] je bil preddinastični faraon Gornjega Egipta. Vladal je verjetno v prvi polovici 32. stoletja pr. n. št. Dolžina njegove vladavine ni znana.

Ime

Pravilno branje imena Ka je še vedno negotovo.^[3] Obstajajo napisi, ki vsebujejo serekh s tipičnim simbolom Ka, napisanim pokončno in pravilno, obstajajo pa tudi napisi s pokončnim serekhom in navzdol obrnjenim simbolom Ka. Slednja oblika zapisa se bere Sekhen, kar pomeni objeti in ne Ka.^[4] Druga oblika bi lahko bila tudi rojstno ime faraona Narmerja.^[5] Ker je branje imena tako negotovo, egiptologi in strokovnjaki za pisavo, kot je Ludwig David Morenz, predlagajo nevtralno branje znakov kot Ka.^[6]

Vladanje

Ka je vladal iz Thinisa v prvi polovici 32. stoletja pr. n. št. Pokopan je bil v Umm el-Qa'abu. Najverjetneje je bil neposredni naslednik Iri-Horja, nasledil pa ga je ali Narmer ali Škorpijon II.^[7] Je najzgodnejši znani faraon s serekhi na številnih artefaktih, kar bi lahko bila iznajdba njegove vladavine.^[8] Ka je ob Narmerju in Škorpijonu II. najbolj dokumentiran preddinastični vladar. Razen v Abidosu je dokazan tudi v preddinastičnih akropolah Adaima v Gornjem Egiptu,^[9] na severu pa v Tarkhanu, Helwanu, Tell Ibrahim Awadu, Wadi Tumilatu in celo v Tel Lodu v južnem Levantu.^[10]

Grobnica

Podzemni sobi B7 in B9 v abidoški nekropoli v Umm el-Qa'abu naj bi bili del Kajeve grobnice. Soba B7 meri 6 x 3,2 m. Soba B9 je nekoliko manjša in meri 5,9 x 3,1 m. Obe sta globoki 1,90 m in med seboj oddaljeni 1,8 m. ^[10]

Kajevo grobnico je prvi izkopaval angleški egiptolog Flinders Petrie leta 1902. Med izkopavanji je odkril odlomke kremenastega noža in lončenine. V najbolj južni sobi B7 je na visokih vrčih in okroglih posodah našel več kot štirideset napisov in odtisov pečatnikov.^[10]^[11] Kajeva grobnica (B7, B9) je v bližini Iri-Horjeve grobnice (B1, B2) in Narmerjeve grobnice (B17, B18). Razen tega se nahaja v sekvenčnem zaporedju, ki povezuje starejše pokopališče U z grobnicami prve dinastije, kar kaže, da je Ka nasledil Iri-Horja in prestol predal Narmerju.^[12]

Galerija

Posoda iz Kajevega groba v Abidosu s Kajevim serekhom; Britanski muzej, London
Pečat s Kajevim serekhom, vendar brez Horovega sokola; Britanski muzej, London
Črepinja s Kajevim serekhom iz njegove grobnice v Abidosu
Črepinja s Kajevim serekhom iz njegove
Kajeva grobnica v Umm el-Qa'abu

Sklici

↑ Rice, Michael (1999). Who's Who in Ancient Egypt. Routledge, str. 86.
↑ Jürgen von Beckerath. Handbuch der ägyptischen Königsnamen. Münchner ägyptologische Studien, Heft 49, Mainz : P. von Zabern, 1999, str. 36-37. ISBN 3-8053-2591-6. [1].
↑ Wilkinson 1999, str. 57–59.
↑ Kaplony, Peter (1982). Kleine Beiträge zu den Inschriften der ägyptischen Frühzeit. MDAIK, Berlin: Deutsches Archäologisches Institut, Orient-Abteilung (Hrsg.). von Zabern (38): 221, 229.
↑ Baumgartel, Elise Jenny (1975). Some remarks on the origins of the titles of the Archaic Egyptian Kings. Journal of Egyptian Archaeology, London: Egypt Exploration Society (61): 31.
↑ Morenz, Ludwig David. Bild-Buchstaben und symbolische Zeichen, str. 106–108.
↑ Shaw, Ian. The Oxford History of Ancient Egypt, str. 71.
↑ Wilkinson 1999, str. 57f.
↑ Grimal, N (1999). BIFAO, str. 451.
↑ ^10,0 ^10,1 ^10,2 Raffaele, Francesco. Dynasty 0.
↑ Gilroy, Thomas (2001). Forgotten Serekhs in the Royal Ontario Museum. Göttinger Miszellen, Göttingen: Ägyptologisches Seminar der Universität Göttingen (180): 67–76, Sl. 2, Tafel I b, ISSN 0344-385X.
↑ Barta, Winfried (1982). Zur Namensform und zeitlichen Einordnung des Königs Ro. GM 53: 11–13.

Ka (faraon) 0. dinastija Rojen: ni znano Umrl: ni znano
Predhodnik: Iri-Hor	Kralj Thinisa	Naslednik: Škorpijon II.

[1] Rice, Michael (1999). Who's Who in Ancient Egypt. Routledge, str. 86.

[2] Jürgen von Beckerath. Handbuch der ägyptischen Königsnamen. Münchner ägyptologische Studien, Heft 49, Mainz : P. von Zabern, 1999, str. 36-37. ISBN 3-8053-2591-6. [1].

[3] Wilkinson 1999, str. 57–59.

[4] Kaplony, Peter (1982). Kleine Beiträge zu den Inschriften der ägyptischen Frühzeit. MDAIK, Berlin: Deutsches Archäologisches Institut, Orient-Abteilung (Hrsg.). von Zabern (38): 221, 229.

[5] Baumgartel, Elise Jenny (1975). Some remarks on the origins of the titles of the Archaic Egyptian Kings. Journal of Egyptian Archaeology, London: Egypt Exploration Society (61): 31.

[6] Morenz, Ludwig David. Bild-Buchstaben und symbolische Zeichen, str. 106–108.

[7] Shaw, Ian. The Oxford History of Ancient Egypt, str. 71.

[8] Wilkinson 1999, str. 57f.

[9] Grimal, N (1999). BIFAO, str. 451.

[ref10-10] 10,0 ^10,1 ^10,2 Raffaele, Francesco. Dynasty 0.

[11] Gilroy, Thomas (2001). Forgotten Serekhs in the Royal Ontario Museum. Göttinger Miszellen, Göttingen: Ägyptologisches Seminar der Universität Göttingen (180): 67–76, Sl. 2, Tafel I b, ISSN 0344-385X.

[12] Barta, Winfried (1982). Zur Namensform und zeitlichen Einordnung des Königs Ro. GM 53: 11–13.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

[9]

[10]

[11]

[12]