Jože Ožbolt

Jože Ožbolt
Jože Ožbolt
Rojstvo	4. januar 1922; Belica
Smrt	17. marec 2018 (96 let); Ljubljana
Pripadnost	SFRJ
Rod/služba	Jugoslovanska ljudska armada
Čin	Generalpodpolkovnik
Oboroženi konflikti	Druga svetovna vojna
Sorodstva	Drago Ožbolt (brat)

Jožef Ožbolt - Stanko, slovenski general, narodni heroj * 4. januar 1922, Belica, Osilnica, † 17. marec 2018.

Življenjepis

Pred drugo svetovno vojno je bil gozdni delavec. Za narodnoosvobodilno borbo je začel delati leta 1941. Marca 1942 se je pridružil NOVJ in naslednje leto še KPJ. Med vojno je bil med drugim komandir voda in čete v Šercerjevi brigadi, poveljnik bataljona v Ljubljanski brigadi in poveljnik Levstikove brigade. Januarja 1945 je bil huje ranjen v bojih pri Žužemberku. Po končani vojni je bil med drugim poveljnik polka in brigade, leta 1958 poveljnik jugoslovanskega odreda pri Organizaciji združenih narodov na Sinaju, nato poveljnik divizije in v letih 1968–1971 inšpektor v glavni inšpekciji ljudske obrambe v Beogradu ter v letih 1971–1981 načelnik štaba 9. armade v Ljubljani. V Beogradu je 1954 končal Višjo vojaško akademijo JLA in 1964 Šolo ljudske obrambe. Dosegel je čin generalpodpolkovnika. Po smrti Franca-Žige Kimovca (1983) je vodil Odbor za izgradnjo Poti spominov in tovarištva okoli Ljubljane (dokončana 1985). Pokopan je na ljubljanskih Žalah, ^[2] v Kočevju pa so mu postavili doprsni kip v aleji herojev.

Leta 1985 je postal častni občan Občine Kočevje.^[3]

↑ https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/ozbolt-joze/
↑ Enciklopedija Slovenije. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002
↑ »Kocevje.si - Častni občani«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. avgusta 2011. Pridobljeno 15. oktobra 2011.

Vojna enciklopedija, 2. izd., 1978, Zvezek 6, str. 497.
Nenad Bjeloš: Odlikovani Slovenci 1944-1950. v Vojnozgodovinski zbornik št. 9, str. 90-97. Logatec, 2002

Ta članek o vojaški osebnosti je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.