Pojdi na vsebino

Irkutsk

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Irkutsk
Mesto
V smeri ure, z gornjega desnega vogala: Urni stolp, Galerija slik, panorama Irkutska z jezu, Muzej lokalnega izročila, gledališče Hudožestvenij, Kazanska cerkev
V smeri ure, z gornjega desnega vogala: Urni stolp, Galerija slik, panorama Irkutska z jezu, Muzej lokalnega izročila, gledališče Hudožestvenij, Kazanska cerkev
Zastava Irkutsk
Zastava		Grb Irkutsk
Grb
Lega: Irkutsk
Zemljevid
Irkutsk se nahaja v Rusija
Irkutsk
Irkutsk
Lega Irkutska v Rusiji
Koordinati: 52°17′N 104°17′E / 52.283°N 104.283°E / 52.283; 104.283
DržavaRusija
Federalni subjektIrkutska oblast
Ustanovitev1661
Upravljanje
 • županRuslan Bolotov[1]
Nadm. višina
440 m
Časovni pasUTC 8
Poštne številke[2]
664000–664999Uredi to na Wikipodatkih
OKTMO ID25701000001
Spletna stranweb.archive.org/web/20070312014231/http://www.irkutsk.ru/

Irkutsk [irkútsk] (rusko Иркутск) je največje mesto in upravno središče Irkutske oblasti. Leta 2010 je imel 617.473 prebivalcev in je bil 25. največje mesto po prebivalstvu v Rusiji, peto največje v Sibirskem federalnem okrogu in eno največjih mest v Sibiriji.

Je na jugu istoimenske oblasti, mesto samo leži ob reki Angari, pritoku Jeniseja, okrog 850 km jugovzhodno od Krasnojarska in 520 km severno od Ulan Batorja. Transsibirska cesta (federalni avtocesti M53 in M55) in železnica povezujeta Irkutsk z drugimi regijami v Rusiji in Mongoliji.

Veliko opaznih Rusov je bilo zaradi sodelovanja pri uporu dekabristov leta 1825 poslanih v izgnanstvo v Irkutsk in mesto je v preostanku stoletja postalo središče za izgnance. Nekaj zgodovinskih lesenih hiš še vedno stoji. Ko je železnica dosegla Irkutsk, je mesto dobilo vzdevek »Sibirski Pariz«. V času ruske državljanske vojne so v mestu divjali srditi spopadi. V sovjetskem obdobju je v mestu prevladovala arhitektura socialnega realizma. Mesto je postalo pomembno središče za gradnjo letal. Zgodovinsko središče Irkutska je uvrščeno na poskusni seznam Unescove svetovne dediščine.

Izvor imena

[uredi | uredi kodo]

Mesto je poimenovano po reki Irkut. Ime za reko izhaja iz burjatske besede za »vrtenje« in po njej so se poimenovala lokalna plemena, znana kot Yrkhu, Irkit, Irgit in Irgyt. Mesto je bilo prej znano kot Jandašski po lokalnem Tuvanskem poglavarju Jandaša Gorogi.[9]

Star zapis imena je bil «Иркуцкъ». Pred revolucijo je bilo mesto znano kot »Vzhodni Pariz«, »Sibirski Peterburg« in »Sibirske Atene«.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Irkutski grad leta 1735

Leta 1652 je Ivan Pohabov zgradil zimovje (zimsko prebivališče) v bližini mesta, kjer je danes Irkutsk z namenom trgovanja z zlatom in pobiranja davkov od kož od Burjatov. Leta 1661 je Jakov Pohabov v bližini zgradil ostrog (majhno utrdbo).[6] Ostrog je leta 1686 prejel uradne mestne pravice od vlade.

Leta 1661 je bil zgrajen irkutski zapor kot oporišče za ruske raziskovalce v regiji Angare. Zaradi svoje ugodne geografske lege je kmalu prenehal biti samo obrambna struktura.

Deset let pozneje, leta 1671 so tukaj po zgodovinskih dokumentih živeli poleg vojakov in Jasak ljudi tudi »kmetje orači s svojimi ženami in otroki«. Pojavil se je posad, s čimer se je začela gradnja stanovanjskih stavb. Pomen zapora v regiji je rasel in tako je bil dvakrat ponovno zgrajen (leta 1669 in 1693) ter se je tako povečal.[10][11]

Usoda zapora je bila takšna, da je bil njegov vojaško-obrambni pomen manj opazen od drugih prej zgrajenih trdnjav pri Angari, npr. Bratsk (1631) ali Verholensk (1644). Toda njegova lega na križišču poti kolonizacije, trgovine in industrije je vnaprej določila vlogo Irkutska v zgodovini vzhodne Sibirije. Leta 1682 je postal center neodvisne regije in leta 1686 je dobil status mesta. Irkutsk je bil na začetku 18. stoletja razdeljen na dva dela: majhno mesto ali sam zapor in veliko mesto.

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Irkutsk se nahaja okrog 850 km jugovzhodno od Krasnojarska in 520 km severno od Ulan Batorja, prestolnice Mongolije. Mesto leži ob reki Angari, pritoku Jeniseja, 72 km za izlivom iz Bajkalskega jezera, na bregu nasproti četrti Glaskovsk.[12] 580 m široko reko prečka Irkutski hidroelektrični jez in še tri jezovi dolvodno.

Kazanska katedrala Theotokosa

Reka Irkut, po kateri je mesto poimenovano, je manjša reka, ki se izlije v Angaro neposredno nasproti mesta.[12] Večina mesta je z reko Ido (ali Ušakovko) ločena od glavnih znamenitosti – samostan, utrdba in pristanišče, pa tudi od določenih mestnih četrti. Glavnima dvema deloma Irkutska se običajno reče »levi« in »desni breg«, glede na tok reke Angare.

Center zgodovinskega dela mesta je trg Kirova. Na tem mestu je 6. julija 1661 Jakov Pohabov postavil zapor za zbiranje Jasaka, davka, pobranega od lokalnega prebivalstva s kožami.[13] Arhitekturni videz sodobnega Irkutska izvira iz časov lesenega zapora. Zgodovinski center mesta je zdaj skoncentriran na svojem mestu. Na začetku 18. stoletja se je spremenil v masivno in razvito leseno trdnjavo, ki je prebivalce ščitila pred napadi nomadov. Leta 1716 je velik požar skoraj v celoti uničil utrdbo, vendar je bila nova kamnita zgrajena v samo enem letu.

Gospodarstvo

[uredi | uredi kodo]

Največje podjetje v regiji je proizvajalec letal Irkut, ki je bil ustanovljen leta 1932. Podjetje je najbolj znano po proizvodnji lovskih letal Su-30.[14] Ruska vlada je leta 2006 združila podjetje Irkut z Iljušinom, Mikojan-Gurevičem, Suhojem, Tupoljevim in Jakovljevim v Združeno letalsko korporacijo.[15]

V mestu je talilnica aluminija, ki pripada podjetju Rusal.[16]

Pobratena mesta

[uredi | uredi kodo]

Irkutsk je pobraten z:[17]

Znani domačini

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Болотов Руслан Николаевич«. admirk.ru. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. junija 2022. Pridobljeno 19. julija 2023.
  2. ↑ Почта России. Информационно-вычислительный центр ОАСУ РПО. (Russian Post). Поиск объектов почтовой связи (Postal Objects Search) (rusko)
  3. ↑ Law #49-OZ
  4. ↑ Law #88-oz
  5. ↑ Charter of Irkutsk Oblast
  6. ↑ 6,0 6,1 Lantzeff, George V., and Richard A. Pierce (1973). Eastward to Empire: Exploration and Conquest on the Russian Open Frontier, to 1750. Montreal: McGill-Queen's U.P.
  7. ↑ »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. januarja 2019. Pridobljeno 8. februarja 2013.
  8. ↑ »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. januarja 2019. Pridobljeno 8. februarja 2013.
  9. ↑ Dameshek (2002), p. 16
  10. ↑ Иркутский острог, кремль и крепость – три названия, одна легенда
  11. ↑ Как застраивали Иркутск
  12. ↑ 12,0 12,1  Eden ali več predhodnih stavkov vključuje besedilo iz publikacije, ki je zdaj v javni domeni: Chisholm, Hugh, ur. (1911). »Irkutsk«. Enciklopedija Britannica (v angleščini). Zv. 14 (11. izd.). Cambridge University Press. str. 796.
  13. ↑ »О ПРЕДЫСТОРИИ ИРКУТСКОГО ОСТОРГА«. // pribaikal.ru. Arhivirano iz spletišča dne 10. novembra 2013. Pridobljeno 6. novembra 2011.
  14. ↑ John Pike (18. september 2002). »Irkutsk Aviation Industrial Association – Russian Defense Industry«. GlobalSecurity.org. Pridobljeno 7. februarja 2014.
  15. ↑ "Russian Aircraft Industry Seeks Revival Through Merger." The New York Times. February 22, 2006
  16. ↑ »Страница не найдена«. Rusal.ru. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. februarja 2012. Pridobljeno 26. marca 2013.
  17. ↑ »Международные отношения«. admirk.ru (v ruščini). Irkutsk. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. februarja 2020. Pridobljeno 4. februarja 2020.

Vira

[uredi | uredi kodo]
  • Brumfield, William. Irkutsk: Architectural Heritage in Photographs // Moscow: Tri Kvadrata Publishing, 2006. ISBN 978-5-94607-061-4
  • Polunina N.M., Korobov S.A., Sutton J.M., Korobova G.W. Her Majesty — Queen of Siberia // Publishers Korobov. — Irkutsk, 2008.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikipotovanje vsebuje popotniški vodnik, ki se nanaša na: Irkutsk
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Irkutsk.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Irkutsk&oldid=6308701«