Ilit
 Kristalna struktura ilita | |
| Splošno | |
|---|---|
| Kategorija | VIII. razred – Silikati, podrazred: plastnati silikati (filosilikati), skupina: sljude |
| Kemijska formula | (K,H3O)(Al,Mg,Fe)2(Si,Al)4O10[(OH)2,(H2O)] |
| Strunzova klasifikacija | 09.EC.60 |
| Klasifikacija DANA | 71.02.02d.02 |
| Kristalna simetrija | Monoklinska prizmatična (2/m), prostorska skupina: C 2/m |
| Osnovna celica | a = 5,18 Å, b = 8,98 Å, c = 10,32 Å, Z = 2, β = 101,83°, V = 469,85 Å3 |
| Lastnosti | |
| Molekulska masa | 389,34 g/mol |
| Barva | Sivo bela do srebrnkasto bela, zelenkasto siva |
| Kristalni habit | Luskasti skupki |
| Kristalni sistem | Monoklinski |
| Razkolnost | Popolna na {001} |
| Trdota | 1 - 2 |
| Sijaj | Bisern do moten |
| Barva črte | Bela |
| Prozornost | Prosojen |
| Gostota | 2,6 – 2,9 g/cm3, povprečna: 2,75 g/cm3, izračunana: 2,75 g/cm3 |
| Optične lastnosti | Dvoosen (-) |
| Lomni količnik | nα = 1,535 – 1,570, nβ = 1,555 – 1,600, nγ = 1,565 – 1,605 |
| Dvolomnost | δ = 0,030 - 0,035 |
| Pleohroizem | Brezbarven |
| Kot 2V | Iračunan: 42º - 68º, izmerjen: 5º - 25º |
| Disperzija | Ne |
| Sklici | [1][2][3][4] |
| Glavne vrste | |
| Druga imena | Gambelit, hidrosljuda, hidromuskovit |
| Domača imena | Grundit, hidromuskovit |
Ilit je neekspandirajoč plastnat alumosilikatni mineral in sestavina gline. Zgrajen je iz ponavljajočih s slojev tretaedrov-oktaedrov-tetraedrov [SiO4] (struktura TOT).[5] Vmesni prostori med sloji so zapolnjeni predvsem s slabo hidratiziranimi kalijevimi kationi, ki so zaslužni, da mineral ne nabreka.
Struktura ilita je zelo podobna strukturi muskovita, samo da vsebuje nekaj več silicija, magnezija, železa in vode, neznatno manj tetraedrskega aluminija in v vmesnih prostorih kalijeve ione. Kemijska formula ilita je (K,H3O)(Al,Mg,Fe)2(Si,Al)4O10[(OH)2,(H2O)],[3] vendar je v njej upoštevanja vredno število ionskih zamenjav.
Mineral tvori skupke majhnih sivih do belih monoklinskih kristalov. Za njegovo identifikacijo je zaradi majhnih kristalov po navadi potrebna rentgenska difrakcijska analiza.
Ilit nastaja s preperevanjem muskovita in glinencev v hidtotermalnih okoljih in je lahko sestavina sericita. Ilit je pogost v sedimentih, zemlji, ilovnatih sedimentnih kamninah in nekaterih metamorfnih kamninah. Z železom bogat pripadnik ilitske skupine je glavkonit, katerega se lahko določi z rentgensko difrakcijsko analizo.[5]
Kapaciteta kationske izmenjave ilita je manjša od kapacitete smektita in večja od kapacitete kaolinita in meri 20 – 30 miliekvivalentov na 100 g.
Ilit je bil prvič opisan na nahajališču Maquoketa v ameriški državi Illinois, po kateri je dobil ime.[2]
Z natrijem bogat analog ilita je bramalit, s kromom bogat različek pa avalit, katerega so odkrili na Avali pri Beogradu (Srbija).[6]
V Sloveniji je nahajališče ilita v Črni pri Kamniku.[4]
Kristaliničnost ilita
[uredi | uredi kodo]Kristaliničnost ilita se je uporabljala kot pokazatelj stopnje metamorfiranosti glinenih kamnin.[7] Ilit naj bi se z naraščajočo temperaturo pretvoril v muskovit.[8]
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Illite Mineral Data http://webmineral.com/data/Illite.shtml
- ↑ 2,0 2,1 http://www.mindat.org/min-2011.html Mindat
- ↑ 3,0 3,1 http://webmineral.com/data/Illite.shtml
- ↑ 4,0 4,1 Vidrih R.; Mikuž V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 379. COBISS 53037312. ISBN 86-365-0184-9.
- ↑ 5,0 5,1 Illite group, USGS [1]
- ↑ http://www.mindat.org/min-435.html Mindat - avalite
- ↑ Merriman, R.J. in Frey, M. 1998, Patterns of very low-grade metamorphism in metapelitic rocks. In: Frey, M. & Robinson, D. (Eds) Low-grade metamorphism, WileyBlackwell, str. 61-107. [2]
- ↑ Gharrabi, M., Velde, B. & Sagon, J.-P. 1998. The transformation of illite to muscovite in pelitic rocks: Constraints from X-ray diffraction, Clays and clay minerals, 46, str. 79-88. [3]
Vira
[uredi | uredi kodo]- Mitchell J.K. (1993). Fundamentals of soil behavior (2 izd.). John Wiley and Sons, Inc., New York. str. 32. ISBN 978-0471463023.
- Gharrabi, M., Velde, B. in Sagon, J.-P. 1998. The transformation of illite to muscovite in pelitic rocks : Constraints from X-ray diffraction, Clays and clay minerals, 46, str. 79-88.