Pojdi na vsebino

Ibn Fadlalah al-Umari

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ibn Fadlalah al-Umari
Rojstvo12. junij 1301
Damask, Mameluški sultanat (zdaj Sirija)
Smrt1. marec 1349
Damask, Mameluški sultanat
Narodnostarabska
Pokliczgodovinar, geograf, birokrat
Pomembnejša dela· Masālik al-abṣār fī mamālik al-amṣār
· at-Taʾrīf bi-al-muṣṭalaḥ ash-sharīf

Šihab al-Din Abu al-Abas Ahmed Ibn Fadlalah al-Umari (arabsko شهاب الدين أبو العبّاس أحمد بن فضل الله العمري, latinizirano: Shihāb al-Dīn Abū al-ʿAbbās Aḥmad ibn Faḍlallāh al-ʿUmarī), znan kot Ibn Fadlalah al-Umari ali Ibn Fadl Alah al-Umari je bil arabski zgodovinar, rojen v Damasku,[1] * 12. junij 1301, Damask, † 1. marec 1349.

Med njegova glavna dela spadata at-Taʾrīf bi-al-muṣṭalaḥ ash-sharīf, ki opisuje mameluško upravo, in Masālik al-abṣār fī mamālik al-amṣār, enciklopedična zbirka z njo povezanih informacij.[1]

Ibn Fadlalah je bil učenec islamskega sunitskega učenjaka Ibn Tajmije.[2] Kmalu po romanju malijskega Manse Kankana Muse I. v Meko je obiskal Kairo. Njegovi zapisi so eden glavnih virov za ta legendarni hadž. Zapisal je, da je Mansa razdelil toliko zlata, da je njegova vrednost v Egiptu desetletje zatem padla. Zgodba se pogosto ponavlja pri opisovanju bogastva Malijskega cesarstva.[3]

Zapisal je zgodbe Kankana Muse o prejšnjem malijskem vladarju. Trdil je, da se je prejšnji vladar odrekel prestolu, da bi odpotoval v deželo čez ocean, zaradi česar je sodobni malijski zgodovinar Gaoussou Diawara teoretiziral, da je Abu Bakr II. dosegel Ameriko dolgo pred Krištofom Kolumbom.[4]

Gaudefroy-Demombynes je bil prepričan, da je al-Umari napisal Masalik al-Absar med letoma 1342 in 1349, vendar dokazi kažejo, da sta bili vsaj poglavji o Egiptu in Siriji ter del, ki pokriva Malijsko cesarstvo, napisani v letih 1337-1338.[5][6]

Marca 1339 je bil al-Umari po prepiru s sultanom aretiran. Njegov oče je sultana prepričal, da mu prizanese, in al-Umari je bil obsojen na hišni pripor. Kasneje je imel še en konflikt s sultanom in bil aretiran in oktobra 1339 izpuščen. Kasneje se je preselil v Damask in tam delal kot tajnik od avgusta 1340 do maja ali junija 1343.[5]

Deli

[uredi | uredi kodo]
  • At-Taʾrīf bi-al-muṣṭalaḥ ash-sharīf
  • Masālik al-abṣār fī mamālik al-amṣār[7][8][9][10]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 »Al-ʿUmarī - Syrian scholar«. Encyclopedia Britannica. Pridobljeno 4. septembra 2020.
  2. ↑ Mehdi Berriah (2020). »The Mamluk Sultanate and the Mamluks seen by Ibn Taymiyya: between Praise and Criticism«. Arabian Humanities (14). doi:10.4000/cy.6491. ISSN 2308-6122. OCLC 8930826072. Arhivirano iz spletišča dne 9. marca 2021. Pridobljeno 21. julija 2021.
  3. ↑ Kingdom of Mali Primary Sources, Boston University: African Studies Center. Pridobljeno 1. novembra 2022.
  4. ↑ World map of the geographers of the Caliph Al-Maʼmūn (reigned 813-833 A.D.). Frankfurt: Institut für Geschichte der Arabisch-Islamischen Wissenschaften. 1990. LCCN 91682448. OCLC 24107059. Pridobljeno 21. julija 2021.
  5. ↑ 5,0 5,1 Holt, P. M. (1987). "Ayman Fu'ad Sayyid: Masālik alabṣar fī Mamālik al-amsār d'Ibn Faḍl Allāh al-'Umarī Šihāb al-Din Aḥmad b. Yaḥyā b. Faḍl Allāh, m. 749/1349. (Textes Arabes et Etudes Islamiques, Tom. xxiii.) x, 203 pp., 48 pp., 6 Plates. Le Caire: Institut Francais d'Archéologie Orientale du Caire, 1958". Bulletin of the School of Oriental and African Studies. 50 (1): 136–137. doi:10.1017/S0041977X00053350. ISSN 1474-0699.
  6. ↑ Levtzion, N.; Hopkins, J. F. P. (2000). Corpus of early Arabic sources for West African history. Princeton: Markus Wiener Publishers. ISBN 978-1-55876-241-1.
  7. ↑ »Masalik al-absar fi mamalik al-amsar: l'Egypte, la Syrie, le Higaz at le Yemen / Ibn Fadl Allah al-'Umari Ahmad ibn Yahya edite et presente par Ayman Fu'ad Sayyid« (v francoščini). Cairo. 1885.
  8. ↑ Cited in: Vallet, Éric (16. oktober 2015). »Chapitre 3. Le fisc d'Aden, percepteur, acheteur et vendeur«. L'Arabie Marchande. État et commerce sous les sultans rasūlides du Yémen (626-858/1229-1454). Bibliothèque historique des pays d’Islam (v francoščini). Paris: Éditions de la Sorbonne. str. 870. doi:10.4000/books.psorbonne.2441. ISBN 9782886348714. OCLC 960808924. Arhivirano iz spletišča dne 22. septembra 2017. Pridobljeno 21. julija 2021.
  9. ↑ Ibn Faḍl Allāh Al‑ʿUmarī, Masālik al‑abṣār fī mamālik al‑amṣār, ed. Muḥammad ʿAbd al‑Qādir Kharīsāt et al., al‑ʿAyn, Zayd Center for Heritage and History, 2001–2004, 25 vols. As cited in: Mehdi Berriah (2020). »The Mamluk Sultanate and the Mamluks seen by Ibn Taymiyya: between Praise and Criticism«. Arabian Humanities (14). doi:10.4000/cy.6491. ISSN 2308-6122. OCLC 8930826072. Arhivirano iz spletišča dne 9. marca 2021. Pridobljeno 21. julija 2021.
  10. ↑ D.S. Richards (6. januar 2017). Egypt and Syria in the Early Mamluk Period: An Extract from Ibn Faḍl Allāh Al-'Umarī's Masālik Al-Abṣār Fī Mamālik Al-Amṣā. Taylor & Francis. str. 115. ISBN 9781315458809. OCLC 1257806554.

Vir

[uredi | uredi kodo]
  • Yasemin Gökpinar. Der ṭarab der Sängersklavinnen: Masālik al-abṣār fī mamālik al-amṣār von Ibn Faḍlallāh al-ʿUmarī (gest. 749/1349): Textkritische Edition des 10. Kapitels Ahl ʿilm al-mūsīqī mit kommentierter Übersetzung, Ergon Verlag, Baden-Baden 2021.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ibn_Fadlalah_al-Umari&oldid=6314779«