Huelgoat
Videz
Huelgoat | |
---|---|
48°21′52″N 3°44′41″W / 48.36444°N 3.74472°W | |
Država | Francija |
Regija | Bretanja |
Departma | Finistère |
Okrožje | Châteaulin |
Kanton | Huelgoat |
Interkomunaliteta | Skupnost občin Monts d'Arrée |
Upravljanje | |
• Župan (2008-2014) | Corentin Garrec |
Površina 1 | 14,87 km2 |
Prebivalstvo (1 januar 2021)[1] | 1.398 |
• Gostota | 94 preb./km2 |
Časovni pas | UTC 01:00 (CET) |
• Poletni | UTC 02:00 (CEST) |
INSEE/Poštna številka | 29081 /29690 |
Nadmorska višina | 92–267 m (povp. 175 m) |
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev. |
Huelgoat (bretonsko An Uhelgoad) je naselje in občina v severozahodnem francoskem departmaju Finistère regije Bretanje. Naselje je leta 2008 imelo 1.602 prebivalca.
Geografija
[uredi | uredi kodo]Kraj leži v pokrajini Cornouaille ob zajezeni reki Argent, znotraj naravnega regijskega parka Armorike, 66 km vzhodno od Bresta.
Uprava
[uredi | uredi kodo]Huelgoat je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Berrien, Bolazec / Bolazeg, Botmeur / Boneur, La Feuillée / Ar Fouilhez, Locmaria-Berrien / Lokmaria-Berrien, Plouyé / Plouie in Scrignac / Skrigneg s 5.486 prebivalci.
Kanton Huelgoat je sestavni del okrožja Châteaulin.
Zanimivosti
[uredi | uredi kodo]Na območju Huelgoata in bližnjega gozda se nahaja več geoloških in drugih zanimivosti:
- le Chaos de Rochers, naključno postavljena skupina več sto balvanov pod jezerom, med katere izgine zajezena reka Argent,
- la Roche Tremblante, 137 ton težak balvan,
- le Champignon, okrogel balvan, uravnotežen na manjši skali,
- le Camp d'Artus - Arturjev kamp, utrjen galski oppidum, rabljen kot zatočišče plemena Osismov v času rimskega osvajanja Galije, kasneje je dobil ime po legendarnem kralju Arturju,
- La Grotte d'Artus - Arturjeva jama, naravno zavetišče, oblikovano pod streho zagozdenih skal,
- Arboretum Poërop, drevesni park s prepoznavno zbirko javorjevih dreves,
- Huelgoat leži ob jezeru, nastalim med 16. in 18. stoletjem za potrebe bližnjega rudnika srebra.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.