Pojdi na vsebino

Holekalciferol

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Holekalciferol
Klinični podatki
Sinonimivitamin D3, aktivirani 7-dehidroholesterol
AHFS/Drugs.comProfessional Drug Facts
Nosečnostna
kategorija
  • ZDA: A (raziskave na ljudeh niso dokazale škodljivosti) in C
Oznaka ATC
Pravni status
Pravni status
Identifikatorji
  • (3β,5Z,7E)-9,10-sekoholesta-
    5,7,10(19)-trien-3-ol
Številka CAS
PubChem CID
DrugBank
ChemSpider
UNII
ChEBI
ChEMBL
CompTox Dashboard (EPA)
ECHA InfoCard100.000.612 Uredite to na Wikipodatkih
Kemični in fizikalni podatki
FormulaC27H44O
Mol. masa384,64 g/mol
3D model (JSmol)
Tališče83 do 86 °C
Vrelišče496,4 °C
Topnost v vodiPraktično netopen v vodi, dobro topen v etanolu, metanolu in nekaterih drugih organskih topilih. Blago topen v rastlinskih oljih. mg/mL (20 °C)
  • O[C@@H]1CC(\C(=C)CC1)=C\C=C2/CCC[C@]3([C@H]2CC[C@@H]3[C@H](C)CCCC(C)C)C
  • InChI=1S/C27H44O/c1-19(2)8-6-9-21(4)25-15-16-26-22(10-7-17-27(25,26)5)12-13-23-18-24(28)14-11-20(23)3/h12-13,19,21,24-26,28H,3,6-11,14-18H2,1-2,4-5H3/b22-12 ,23-13-/t21-,24 ,25-,26 ,27-/m1/s1
  • Key:QYSXJUFSXHHAJI-YRZJJWOYSA-N

Hólekalciferól ali vitamín D3 je vrsta vitamina D[1] – predstopnja 25-hidroksiholekalciferola, ki nastane v koži iz 7-dehidroholesterola pod vplivom ultravijoličnih žarkov.[2] Nahaja se v določeni hrani, na voljo pa je tudi v prehranskih dopolnilih[1] in kot učinkovina v zdravilih.[3]

Holekalciferol se dodatno vnaša v telo za preprečevanje in zdravljenje pomanjkanja vitamina D, vključno z rahitisom.[4][5] Uporablja se tudi pri zdravljenju družinske hipofosfatemije, hipoparatiroidizma, ki ga povzroča nizka raven kalcija v krvi, in fanconijevega sindroma.[5][6] Uporablja se peroralno.[6]

Preveliko odmerjanje holekalciferola lahko povzroči bruhanje, zaprtje, telesno oslabelost in zmedenost.[7] Povečano je tudi tveganje za nastanek ledvičnih kamnov.[8] V normalnih odmerkih je njegova uporaba med nosečnostjo varna.[7] Pri bolnikih s hudo ledvično boleznijo je lahko njegova uporaba neučinkovita.[8] V telesu se pretvori v 1,25-dihidroksivitamin D, ki povečuje absorpcijo kalcija iz prebavil.[7] Med živila, ki vsebujejo holekalciferol, spadajo ribe, siri in jajca.[9] V nekaterih državah ga dodajajo določenim živilom, na primer mleku.[9]

Holecalciferol so prvič opisali leta 1936.[10] Uvrščen je na seznam osnovnih zdravil Svetovne zdravstvene organizacije, torej med najpomembnejša učinkovita in varna zdravila, potrebna za normalno zagotavljanje zdravstvene oskrbe.[11]

Medicinska uporaba

[uredi | uredi kodo]

Pomanjkanje vitamina D

[uredi | uredi kodo]

1 gram predstavlja 40.000.000 (40x106) i. e., kar pomeni, da 1 i. e. ustreza 0,025 µg.

Priporočeni dnevni vnos se med državami razlikuje::

  • v ZDA: 15 µg/d (600 i. e. na dan) za vse posameznike (moške, ženske, nosečnice in doječe matere) med 1. in 70. letom starosti. Za starostnike, stare več kot 70 let, se priporoča dnevni vnos 20 µg/d (800 i. e.).[12]
  • v EU: 20 µg/d (800 i. e. na dan)
  • v Franciji: 25 µg/d (1000 i. e. na dan)

Obstaja dvom, da trenutno priporočene dnevne količine niso zadostne glede na fiziološke potrebe. Posamezniki, ki niso redno izpostavljeni sončni svetlobi, so predebeli ali imajo temnejšo pot, imajo nižje krvne ravni holekalciferola in potrebujejo večji dnevni vnos.

Glede na priporočila ameriške organizacije The Institute of Medicine iz leta 2010 je najvišji priporočeni dnevni vnos 4.000 i. e./dan, pri čemer se neželeni učinki pojavijo šele pri vnosu 40.000 i. e./dnevno v trajanju vsaj 12 tednov.[13] Doslej so poročali le o enem primeru toksičnosti pri dnevnem vnosu 10.000 i. e., pri čemer je tak odmerek prizadeti posameznik užival vsaj 7 let.[13] Bolniki s hudim pomanjkanjem vitamina D potrebujejo na začetku višji, tako imenovani polnilni odmerek holekalciferola; polnilni odmerek se izračuna glede na serumsko koncentracijo 25-hidroksivitamina D v bolnikovi krvi ter glede na njegovo telesno maso.[14]

Pri zdravljenju rahitisa se v Evropi uporablja tudi enkratni visoki odmerek od 300.000 i. e. (7,500 µg) do 500.000 IU (12,500 µg = 12.5 mg); lahko tudi razdeljen v dva ali štiri odmerke.[15]

Podatki o absorpciji holekaciferola (vitamina D3) v primerjavi z ergokalciferolom (vitaminom (D2) so si nasprotujoči. Nekatere raziskave kažejo manjšo absorpcijo ergokalciferola,[16] druge pa razlike ne ugotavljajo.[17] Trenutno pogosto veljajo isti priporočeni odmerki za obe obliki vitamina D, vendar so potrebne nadaljnje raziskave.

Druge bolezni

[uredi | uredi kodo]

V metaanalizi iz leta 2007 so ugotovili, da lahko dnevni vnos holekalciferola v odmerkih od 1.000 do 2.000 i. e. zmanjša pojavnost raka debelega črevesa pri posameznikih, ki imajo nasploh majhno tveganje zanj.[18] Tudi študija iz leta 2008, ki so jo opravili na miših, so ugotovili, da lahko dodatek holekalciferola in kalcija k prehrani zmanjša tveganje za to obliko raka.[19] Dnevni vnos v odmerkih 400 i. e. na dan pri ljudeh nima varovalnega učinka.[20]

Dodajanje holekalciferola k prehrani z namenom zmanjševanja tveganja za pojav raka se ne priporoča, saj je priporočeni učinek zelo majhen.[21] Čeravno obstaja znatna povezava med nizkimi ravnmi holekalciferola v krvi in višjim tveganjem za pojav različnih vrst raka, multiple skleroze, tuberkuloze, bolezni srca in sladkorne bolezni,[22] velja, da vnašanje dodatnih količin vitamina s prehranskimi dopolnili ne prinaša koristi.[23]

Mehanizem delovanja

[uredi | uredi kodo]

Holekalciferol je sekosteroid, torej steroid z enim odprtim obročem v strukturi. Holekalciferol sam po sebi je neaktiven; v telesu se pretvori v aktivno obliko (kalcitriol) s pomočjo dveh korakov hidroksilacije. Prva poteče v jetrih, druga pa v ledvicah. Kalcitriol deluje preko receptorja za vitamin D, ki je jedrni receptor, ki uravnava sintezo več sto encimov in je prisoten praktično v vseh celicah telesa.

Sinteza

[uredi | uredi kodo]

Holekalciferol je ena od petih oblik vitamina D.[24][25]

7-dehidroholesterol je predhodnik holekalciferola. V kožni povrhnjici[26] se v molekuli 7-dehidroholesterola pod vplivom ultravijolične svetlobe in posledične elektrociklične reakcije odpre obroč B. Nastane preholekalciferol, ki se nadalje pretvori v vitamin D3.[27] Koža je zelo bogat vir 7-dehidroholesterola. Če je izpostavljena UV-žarkom, se le-ta pretvori v preholekalciferol v celotni povrhnjici. Sončna svetloba navadno pretvori okrog 15 % razpoložljivega 7-dehidroholesterola v previtamin D3, do tega pride približno 30 minut po obsevanju. Daljši čas obsevanja ne povečuje koncentracije previtamina D3. Primeri, da bi prišlo do hipervitaminoze D zaradi intenzivne izpostavljenosti sončni svetlobi, niso znani. Vitamin D3, ki je nastal v koži, se veže na vitamin vežočo beljakovino (angl.: vitamin D binding protein, DBP) in vstopa v obtok.[28]

Holekalciferol se nato hidroksilira v jetrih, pri čemer nastane kalcifediol (25-hidroksivitamin D3). Kalcifediol pa se nadalje hidroksilira v ledvicah v kalcitriol (1,25-dihidroksivitamin D3) oziroma aktivni vitamin D3.

Pomanjkanje vitamina D

[uredi | uredi kodo]

Pri otrocih se pomanjkanje vitamina D odraža z razvojem rahitisa, pri odraslih pa z osteomalacijo (mehkost kosti zaradi premajhne količine mineralnih soli), v obeh primerih pa gre za prenizko mineralizacijo kosti. Nizki prehranski vnos vitamina D je svetovni javnozdravstveni problem, kar so pokazale tudi študije v Sloveniji pri mladostnikih, ki povprečno zaužijejo dnevno 60% priporočenega vnosa in pri nižji predšolskih otrocih, pri katerih je vnos še manjši (21 % priporočenega dnevnega vnosa). Raziskave o vnosu vitamina D pri odraslih v Sloveniji ni, vendar rezultati iz sosednjih držav kažejo na prenizke vnose tega vitamina tudi pri odraslih.[29]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 Coulston, Ann M.; Boushey, Carol; Ferruzzi, Mario (2013). Nutrition in the Prevention and Treatment of Disease (v angleščini). Academic Press. str. 818. ISBN 9780123918840.
  2. ↑ http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5519293/holekalciferol?query=holekalciferol&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 9. 5. 2017.
  3. ↑ http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/Search?SearchView&Query=([SEZNAMUCINKNAZIV]=_holekalciferol*)&SearchOrder=4&SearchMax=301 Centralna baza zdravil, vpogled: 9. 5. 2017.
  4. ↑ British national formulary : BNF 69 (69 izd.). British Medical Association. 2015. str. 703–704. ISBN 9780857111562.
  5. ↑ 5,0 5,1 WHO Model Formulary 2008 (PDF). World Health Organization. 2009. str. 496. ISBN 9789241547659. Pridobljeno 8. decembra 2016.
  6. ↑ 6,0 6,1 Hamilton, Richart (2015). Tarascon Pocket Pharmacopoeia 2015 Deluxe Lab-Coat Edition. Jones & Bartlett Learning. str. 231. ISBN 9781284057560.
  7. ↑ 7,0 7,1 7,2 »Cholecalciferol (Professional Patient Advice) - Drugs.com«. www.drugs.com. Pridobljeno 29. decembra 2016.
  8. ↑ 8,0 8,1 »Aviticol 1 000 IU Capsules - Povzetek glavnih značilnosti zdravila (SPC) - (eMC)«. www.medicines.org.uk. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. decembra 2016. Pridobljeno 29. decembra 2016.
  9. ↑ 9,0 9,1 »Office of Dietary Supplements - Vitamin D«. ods.od.nih.gov. 11. februar 2016. Pridobljeno 30. decembra 2016.
  10. ↑ Fischer, Janos; Ganellin, C. Robin (2006). Analogue-based Drug Discovery (v angleščini). John Wiley & Sons. str. 451. ISBN 9783527607495.
  11. ↑ »WHO Model List of Essential Medicines (19th List)« (PDF). World Health Organization. april 2015. Pridobljeno 8. decembra 2016.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  12. ↑ DRIs for Calcium and Vitamin D
  13. ↑ 13,0 13,1 Vieth R (Maj 1999). »Vitamin D supplementation, 25-hydroxyvitamin D concentrations, and safety«. Am. J. Clin. Nutr. 69 (5): 842–56. PMID 10232622.
  14. ↑ van Groningen L; Opdenoordt S; van Sorge A; Telting D; Giesen A; de Boer H (april 2010). »Cholecalciferol loading dose guideline for vitamin D-deficient adults«. Eur. J. Endocrinol. 162 (4): 805–11. doi:10.1530/EJE-09-0932. PMID 20139241.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  15. ↑ Shah BR; Finberg L (september 1994). »Single-day therapy for nutritional vitamin D-deficiency rickets: a preferred method«. J. Pediatr. 125 (3): 487–90. doi:10.1016/S0022-3476(05)83303-7. PMID 8071764.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  16. ↑ Armas LA; Hollis BW; Heaney RP (november 2004). »Vitamin D2 is much less effective than vitamin D3 in humans«. J. Clin. Endocrinol. Metab. 89 (11): 5387–5391. doi:10.1210/jc.2004-0360. PMID 15531486.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  17. ↑ Holick MF; Biancuzzo RM; Chen TC; Klein EK; Young A; Bibuld D; Reitz R; Salameh W; Ameri A; Tannenbaum AD (Marec 2008). »Vitamin D2 is as effective as vitamin D3 in maintaining circulating concentrations of 25-hydroxyvitamin D«. J. Clin. Endocrinol. Metab. 93 (3): 677–81. doi:10.1210/jc.2007-2308. PMC 2266966. PMID 18089691.
  18. ↑ Gorham ED; Garland CF; Garland FC; Grant WB; Mohr SB; Lipkin M; Newmark HL; Giovannucci E; Wei M; Holick MF (2007). »Optimal vitamin D status for colorectal cancer prevention: a quantitative meta analysis«. American Journal of Preventive Medicine (Meta-Analysis). 32 (3): 210–6. doi:10.1016/j.amepre.2006.11.004. PMID 17296473.
  19. ↑ Yang K; Kurihara N; Fan K; Newmark H; Rigas B; in sod. (Oktober 2008). »Dietary induction of colonic tumors in a mouse model of sporadic colon cancer«. Cancer Res. 68 (19): 7803–10. doi:10.1158/0008-5472.CAN-08-1209. PMID 18829535.
  20. ↑ Wactawski-Wende, Jean; Kotchen, Jane Morley; Anderson, Garnet L.; Assaf, Annlouise R.; Brunner, Robert L.; in sod. (Februar 2006). »Calcium plus vitamin D supplementation and the risk of colorectal cancer«. N. Engl. J. Med. 354 (7): 684–96. doi:10.1056/NEJMoa055222. PMID 16481636.
  21. ↑ Bjelakovic G; Gluud LL; Nikolova D; Whitfield K; Wetterslev J; Simonetti RG; Bjelakovic M; Gluud C (10. januar 2014). »Vitamin D supplementation for prevention of mortality in adults«. The Cochrane database of systematic reviews. 1: CD007470. doi:10.1002/14651858.cd007470.pub3. PMID 24414552.
  22. ↑ Garland, Cedric F.; Garland, Frank C.; Gorham, Edward D.; Lipkin, Martin; Newmark, Harold; Mohr, Sharif B.; Holick, Michael F. (Februar 2006). »The Role of Vitamin D in Cancer Prevention«. Am J Public Health. 96 (2): 252–261. doi:10.2105/AJPH.2004.045260. PMC 1470481. PMID 16380576.
  23. ↑ Ross AC; Manson JE; Abrams SA; Aloia JF; Brannon PM; in sod. (Januar 2011). »The 2011 report on dietary reference intakes for calcium and vitamin D from the Institute of Medicine: what clinicians need to know«. J. Clin. Endocrinol. Metab. 96 (1): 53–8. doi:10.1210/jc.2010-2704. PMC 3046611. PMID 21118827.
  24. ↑ "Nomenclature of Vitamin D. Recommendations 1981. IUPAC-IUB Joint Commission on Biochemical Nomenclature (JCBN)" reproduced at the Queen Mary, University of London website. Vpogld: 21. 3. 2010.
  25. ↑ cholecalciferolv Dorland's Medical Dictionary
  26. ↑ Norman, Anthony W. (1998) Sunlight, season, skin pigmentation, vitamin D, and 25-hydroxyvitamin D:integral components of the vitamin D endocrine system. Am J Clin Nutr;67:1108–10.
  27. ↑ Okamura, W. H.; Elnagar, H. Y.; Ruther, M.; Dobreff, S. (1993). »Thermal [1,7]-sigmatropic shift of previtamin D3 to vitamin D3: synthesis and study of pentadeuterio derivatives«. Journal of Organic Chemistry. 58 (3): 600–610. doi:10.1021/jo00055a011.
  28. ↑ Osredkar J., Marc J.: Vitamin D: fiziologija, patofiziologija in referenčne vrednosti. MED RAZGL 1996; 35: 543–565.
  29. ↑ Pravst I., Hlastan Ribič C. Ključna hranila za zdravje okostja. Farm vestn 2012; 63: 2902–96.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Holekalciferol&oldid=6276903«