Pojdi na vsebino

Grozdje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Grozdje

Grozdje
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red: Vitales (vinikovci)
Družina: Vitaceae (vinikovke)
Rod: Vitis
L.
Vrste

Vitis acerifolia
Vitis aestivalis
Vitis amurensis
Vitis arizonica
Vitis x bourquina
Vitis californica
Vitis x champinii
Vitis cinerea
Vitis x doaniana
Vitis girdiana
Vitis labrusca
Vitis x labruscana
Vitis lincecumii
Vitis monticola
Vitis mustangensis
Vitis x novae-angliae
Vitis palmata
Vitis riparia
Vitis rotundifolia
Vitis rupestris
Vitis shuttleworthii
Vitis tiliifolia
Vitis vinifera
Vitis vulpina

Grozdje je sadje, ki zraste na vinski trti.

Grozdje je jagodičasto sadje, ki se razvije iz podolgovatih socvetij ali grozdov, kjer peclji bodočih jagod rastejo na vejevju osrednjega stebelca. Trtni listi so trojno nacepljeni in zelo veliki. Zrele jagode so okrogle do jajčaste oblike, velike od 5 mm do 3 cm in so lahko dveh barv, belo grozdje je v rumeni do svetlozeleni barvi, črno pa je obarvano v vseh odtenkih med rožnato, vijolično in temnomodro barvo. Velikost in oblika posameznih grozdov je odvisna od vrste trte; nekatere vrste lahko normalno obrodilo do 2 kg težke plodove. Ker je trta grmovnica in plezalka, nima močnega vejevja in ga je treba med rastjo usmerjati in obrezovati, da se razvijejo večji plodovi. Pri obrezovanju trt je treba tudi paziti, da se grozdi ne "skrijejo" za širokimi trtnimi listi, temveč da ostanejo izpostavljeni soncu.

Grozdje v Sloveniji dozori med koncem avgusta in začetkom oktobra. Pobiranje grozdja s trt imenujemo trgatev in je v vinorodnih krajih povezana z različnimi ljudskimi običaji.

Grozdje je bogato s polifenoli in zahvaljujoč temu lahko pomaga povečati naravno zaščito naše kože pred sončnimi ultravijoličnimi žarki, torej lahko deluje kot užitni sončni pretvornik.[1]

Uporaba

[uredi | uredi kodo]

Glavno razlikovanje grozdja je med vrstami, ki se uporabljajo kot sveže sadje, in tistimi, ki so primerne za pridelavo vina. Namizno grozdje se prideluje predvsem v južnejših krajih, kjer poletna temperatura dovoljuje večje in lepše plodove. Sicer ni rečeno, da so te vrste slajše ali kako drugače okusnejše od severnih, tržna merila zahtevajo predvsem lepši izgled. Ta miselnost je popolnoma odstranila iz tržnic drobno grozdje, ki se uporablja še samo za vinarjenje.

Tudi pridelava vina se je v zadnjih desetletjih vedno bolj specializirala. Medtem ko je bila še nedavno vsaka sorta grozdja uporabna za vino, se današnji kmet raje opredeli za kvalitetnejše trte in za pridelavo vin s poreklom. Zaradi tega je veliko domačih trt, ki so nudile različne okuse grozdja, šlo v pozabo. Istočasno je bilo opuščeno kuhanje tropinovca (ali tropinjevca), ki je bil stranski pridelek vinarjenja v Istri in na Krasu.

Velike količine grozdja se predelajo tudi za rozine, ki se na široko uporabljajo po vsem svetu. Naravno sušenje grozdja za pridobivanje rozin je razširjeno predvsem v Sredozemlju, umetno sušenje pa se je obneslo največ v ZDA in v Avstraliji.

Iz grozdja se da pridelati tudi sok, to je brezalkoholno pijačo, ki pa ni zelo razširjena.

Prerez grozdne jagode

[uredi | uredi kodo]

Diagram predstavlja prerez grozdne jagode (na levi) in seznam snovi, ki se izločajo pri stiskanju grozdja za pridobivanje vina (na desni). Legenda:

1. Ožilje

1.a. glavno
1.b. semensko
1.c. stransko

2. Seme

2.a. kalček
2.b. ovojnica
2.c. hranilno tkivo

3. Sočivje

grozdje Autumn Royal
grozdje Autumn Royal
rdeče in zeleno grozdje
rdeče in zeleno grozdje
rdeče grozdje
rdeče grozdje
mlado grozdje
mlado grozdje
3.a. prekatno
3.b. notranje
3.c. zunanje

4. Olupek

5. Stransko ožilje

6. Prekati (po 2 semeni)

8. Pecelj

9. Izid stiskanja

10.-1. Osrednji del

10.a. drugo prešanje
10.b. jabolčna kislina
10.c. sladkor

11.-2. Vmesni del

11.a. prvo prešanje
11.b. vinska kislina
11.c. sladkor

12.-3. Zunanji del

12.a. tretje prešanje
12.b. tanini in polifenoli
12.c. kalij
12.d. arome
12.e. kisloba
12.f. sladkor
12.g. oksidaze

Prehranska vrednost

[uredi | uredi kodo]
Grozdje, rdeče ali belo
Hranilna vrednost na 100 g
Energija: 70 kcal   290 kJ
Ogljikovi hidrati:     18.1 g
- sladkorji:  15.48 g
- vlaknine:  0.9 g  
Maščobe:0.16 g
Beljakovine: 0.72 g
Tiamin (vit. B1):  0.069 mg  5%
Riboflavin (vit. B2)  0.07 mg  5%
Niacin (vit. B3):  0.188 mg  1%
Pantotenska kislina (vit. B5):  0.05 mg 1%
Vitamin B6  0.086 mg7%
Folati (vit. B9):  2 μg 1%
Vitamin C:  3.2 mg5%
Vitamin E:  0.19 mg1%
Vitamin K:  14.6 μg14%
Kalcij:  10 mg1%
Železo:  0.36 mg3%
Magnezij:  7 mg2% 
Fosfor:  20 mg3%
Kalij:  191 mg  4%
Natrij:  2 mg0%
Cink:  0.07 mg1%
Fluorid 7.8 µg
Link to USDA Database entry
Odstotki so podani glede na ameriška
priporočila za odrasle.
Vir: USDA Nutrient database

Pridelava

[uredi | uredi kodo]
Največje pridelovalke grozdja po zasajenih površinah
Država Površina (km²)
Španija 11.750
Francija 8.640
Italija 8.270
Turčija 8.120
ZDA 4.150
Iran 2.860
Romunija 2.480
Portugalska 2.160
Argentina 2.080
Čile 1.840
Avstralija 1.642
Armenija 1.459
Libanon 1.122

Svetovna pridelava grozdja za leti 2009 in 2010 ter nekaj drugih pomembnejših pridelovalk

Država Pridelava
2009
(v tonah)
Pridelava
2010
(v tonah)
Odstotek
svetovne pridelave
za 2010
Kitajska 8.039.091 8.651.831 12.67%
Italija 8.242.500 7.787.800 11.40%
ZDA 6.629.160 6.220.360 9.11%
Španija 5.573.400 6.107.200 8.94%
Francija 6.104.340 5.848.960 8.56%
Turčija 4.264.720 4.255.000 6.23%
Čile 2.500.000 (F) 2.755.700 (I) 4.03%
Argentina 2.181.570 2.616.610 3.83%
Indija 1.878.000 2.263.100 (I) 3.31%
Iran 2.255.670 2.255.670 3.30%
Svet 67.901.744 (A) 68.311.466 (A) 100%

k

Opombe:
Brez simbola = Uradni podatki
(A) = Lahko vsebuje uradne, poluradne ali približne podatke
(F) = Ocena FAO
(I) = Podatki FAO glede na vsnosno metodologijo

Opomba: Skupni podatki niso vsota podatkov iz tabele, ker je bilo več držav izpuščenih. Navedene države predstavljajo približno 71.38% svetovne proizvodnje leta 2010.

Vir: Food And Agricultural Organization of United Nations: Economic And Social Department: The Statistical Division

Reference

[uredi | uredi kodo]
  1. »Dietary table grape protects against ultraviolet photodamage in humans: 2. molecular biomarker studies«. Journal of the American Academy of Dermatology (v angleščini). 20. januar 2021. doi:10.1016/j.jaad.2021.01.036. ISSN 0190-9622.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]