Pojdi na vsebino

Gastroezofagealna refluksna bolezen

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Gastroezofagealna refluksna bolezen
Endoskopska slika ožine med požiralnikom ob mestu združitve z želodcem. Slika prikazuje komplikacijo GERB, ki lahko povzroči disfagijo ali oteženo požiranje.
Specialnostgastroenterologija uredi v wikpodatkih
Simptomizgaga, gastroezofagealni refluks, prekordialna bolečina, kašelj uredi v wikpodatkih
Klasifikacija in zunanji viri
MKB-10K21
MKB-9530.81
OMIM109350
DiseasesDB23596
eMedicinemed/857 ped/1177 radio/300
MeSHD005764

Gastroezofagealna refluksna bolezen (kratica GERB) je bolezen zaradi refluksa vsebine želodca v požiralnik, ki se kaže po navadi z zgago in ezofagitisom.[1] Zgaga je sicer simptom, ki ga občasno občuti velik delež ljudi, o gastroezofagealni bolezni pa govorimo, če so refluksni simptomi prisotni vsaj dva dni v tednu in bistveno poslabšajo kakovost življenja.[2]

Bolezen je zelo pogosta, saj po raziskavah Svetovne zdravstvene organizacije zaradi nje vsaj enkrat tedensko trpi polovica svetovnega prebivalstva. Najpogostejši simptomi te bolezni so žgoči občutek za prsnico, ki se širi proti grlu, ter kisel ali grenek okus v zadnjem delu žrela. Refluks se pojavi kot posledica težav (ohlapnost) mišice, ki povezuje požiralnik in želodec.

Simptomi in znaki

[uredi | uredi kodo]

Najznačilnejša simptoma gastroezofagealne refluksne bolezni sta zgaga in vzdigovanje (regurgitacija) vsebine želodca nazaj v požiralnik. Zgaga nastopi tipično po jedi, posebej še pri pripogibanju. Netipični simptomi GERB-a so še pojačano slinjenje, oteženo požiranje (disfagija), boleče požiranje (odinofagija), nesrčna prsna bolečina, kronični kašelj, hripavost, zaporne motnje dihanja in okvara zobne sklenine.[2]

Razširjenost

[uredi | uredi kodo]

Razširjenost GERB-a v razvitem svetu narašča in je med 6 in 20 %, kar bolezen uvršča med pogostejše zdravstvene težave.[3] V Sloveniji je po nekaterih podatkih razširjenost refluksne bolezni v populaciji oseb, starih 10 do 89 let, 20,5 %.[4]

Zdravljenje

[uredi | uredi kodo]

Zdravljenje GERB-a lahko vključuje dieto, spremembo življenjskega sloga, zdravila in kirurški poseg. Začetno zdravljenje pogosto temelji na uporabi zdravila iz skupine zaviralcev protonske črpalke, kot je omeprazol.[5] V nekaterih primerih se lahko bolnik samozdravi z zdravili brez recepta.[6][7][8] Nekatera priporočila priporočajo začetno uporabo H2-antagonista namesto zaviralca protonske črpalke, in sicer zaradi varnosti in cene.[6]

Sprememba življenjskega sloga

[uredi | uredi kodo]

Nekatera živila lahko izzovejo simptome, vendar pa po drugi strani številne diete niso pokazale znatnega učinka pri obvladovanju bolezni.[9] Nekateri podatki nakazujejo, da lahko pomaga zmanjšan vnos sladkorja in povečan vnos vlaknin.[10] Pri osebah, ki vedo, da jim določena živila povzročijo simptome, se priporoča izogibanje le-tem. Prav tako se priporoča, da bolnik ne uživa hrane pred ležanjem.[11] Hrana, ki lahko sproži GERB, vključuje kavo, alkohol, čokolado ter mastna, kisla in pekoča živila.[11]

Izguba telesne mase lahko pomagati ublažiti bolezen in zmanjšati pogostnost simptomov.[12] Pri ležanju lahko pomaga pridvignjeno vzglavje.[13] Zmerna telesna dejavnost lahko izboljša simptome, pri intenzivnejših dejavnostih pa se lahko le-ti poslabšajo.[9] Koristne so lahko tudi dihalne vaje.[14]

Podatki ne potrjujejo zmanjšanja simptomov ob izogibanju kajenju in pitju alkoholnih pijač.[12]

Zdravila

[uredi | uredi kodo]

Za zdravljenje GERB-a se uporabljajo zlasti zaviralci protonskih črpalk, H2-antagoniste in antacidi z alginsko kislino ali brez nje.[15] Zdravila za zniževanje kislosti želodca so osnova zdravljenja GERB-a, vendar pa jih nekateri bolniki uporabljajo po nepotrebnem oziroma preveč.[6][16][17][8][7][18] Prekomerna uporaba teh zdravil je problematična tako zaradi stroškov kot neželenih učinkov.[6][17][8][7][18]

Zaviralci protonske črpalke

[uredi | uredi kodo]

Zaviralci protonske črpalke (ZPČ), kot je omeprazol, so najučinkovitejša zdravila, sledijo pa H2-antagonisti, kot je ranitidin.[11] Če je enkrat dnevna uporaba zaviralca protonske črpalke le delno učinkovita, se lahko priporoči uporaba dvakrat na dan.[11] Treba jih je zaužiti pol ure do eno uro pred jedjo.[5] Med posameznimi zdravili iz te skupine ni znatnih razlik.[5] Pri dolgotrajni uporabi je treba jemati najnižji še učinkovit odmerek.[11] Pri bolnikih s pogostimi simptomi se lahko uporabljajo tudi po potrebi, torej ko simptomi dejansko nastopijo.[5] H2-antagonisti ublažijo simptome za okoli 40 %.[19]

Antacidi

[uredi | uredi kodo]

Antacidi so manj učinkoviti in delujejo pri okoli 10 % bolnikov. V kombinaciji z alginsko kislino so učinkovitejši in delujejo pri okoli 40 % bolnikov.[19] Metoklopramid, ki deluje kot prokinetik, se zaradi neželenih učinkov ne svetuje ne kot samostojno zdravljenje in ne v kombinaciji z drugimi zdravili.[15][11] Prokinetična učinkovina mozaprid je srednje učinkovita.[15]

Druga zdravila

[uredi | uredi kodo]

Sukralfat izkazuje podobno učinkovitost kot H2-antagonisti, vendar ga je treba jemati večkrat dnevno, kar omejuje njegovo uporabo.[15] Baklofen, ki deluje kot agonist na receptorje GABAB, je učinkovit, vendar prav tako zahteva pogosto odmerjanje in v primerjavi z drugimi zdravili načeloma povzroča več neželenih učinkov.[15]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5508484/bolezen?query=bolezen, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 11. 2. 2015.
  2. ↑ 2,0 2,1 Tepeš B. Atipični simptomi in znaki gastroezofagealne refluksne bolezni. ZDRAV VESTN 2006; 75: 247–251.
  3. ↑ Tepeš B. Gastroezofagealna refluksna bolezen. MED RAZGL 2004; 43: 261–277.
  4. ↑ Šereg - Bahar M., Janša R, Hočevar-Boltežar I. Laringofaringealni refluks. Zdrav Vestn 2007; 76: 27–32.
  5. ↑ 5,0 5,1 5,2 5,3 Katz PO, Gerson LB, Vela MF (Marec 2013). »Guidelines for the diagnosis and management of gastroesophageal reflux disease«. American Journal of Gastroenterology. 108 (3): 308–328. doi:10.1038/ajg.2012.444. PMID 23419381.
  6. ↑ 6,0 6,1 6,2 6,3 Using the Proton Pump Inhibitors to Treat Heartburn and Stomach Acid Reflux (PDF) (poročilo). Consumer Reports Best Buy Drugs. 2013. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 22. februarja 2020. Pridobljeno 21. februarja 2020. Laični povzetek (PDF). {{navedi report}}: Sklic uporablja opuščeni parameter |lay-url= (pomoč)
  7. ↑ 7,0 7,1 7,2 Forgacs I, Loganayagam A (2008). »Overprescribing proton pump inhibitors«. BMJ. 336 (7634): 2–3. doi:10.1136/bmj.39406.449456.BE. PMC 2174763. PMID 18174564.
  8. ↑ 8,0 8,1 8,2 Heidelbaugh JJ, Kim AH, Chang R, Walker PC (2012). »Overutilization of proton-pump inhibitors: What the clinician needs to know«. Therapeutic Advances in Gastroenterology. 5 (4): 219–232. doi:10.1177/1756283X12437358. PMC 3388523. PMID 22778788.
  9. ↑ 9,0 9,1 Festi D, Scaioli E, Baldi F, Vestito A, Pasqui F, Di Biase AR, Colecchia A (14. april 2009). »Body weight, lifestyle, dietary habits and gastroesophageal reflux disease«. World Journal of Gastroenterology. 15 (14): 1690–1701. doi:10.3748/wjg.15.1690. PMC 2668774. PMID 19360912.
  10. ↑ Newberry C, Lynch K (20. julij 2017). »Can We Use Diet to Effectively Treat Esophageal Disease? A Review of the Current Literature«. Current Gastroenterology Reports. 19 (8): 38. doi:10.1007/s11894-017-0578-5. ISSN 1522-8037. PMID 28730507. S2CID 39516312.
  11. ↑ 11,0 11,1 11,2 11,3 11,4 11,5 Kahrilas PJ, Shaheen NJ, Vaezi MF, in sod. (Oktober 2008). »American Gastroenterological Association Medical Position Statement on the management of gastroesophageal reflux disease«. Gastroenterology. 135 (4): 1383–1391, 1391.e1–5. doi:10.1053/j.gastro.2008.08.045. PMID 18789939. Laični povzetek. {{navedi časopis}}: Sklic uporablja opuščeni parameter |lay-url= (pomoč)
  12. ↑ 12,0 12,1 Kaltenbach T, Crockett S, Gerson LB (2006). »Are lifestyle measures effective in patients with gastroesophageal reflux disease? An evidence-based approach«. Arch. Intern. Med. 166 (9): 965–71. doi:10.1001/archinte.166.9.965. PMID 16682569.
  13. ↑ »Can a Specially Designed Body Pillow Prevent Your Acid Reflux?«. Cleveland Clinic, Digestive Health Team. 16. junij 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. septembra 2017. Pridobljeno 9. oktobra 2021.
  14. ↑ Qiu, K; Wang, J; Chen, B; Wang, H; Ma, C (Marec 2020). »The effect of breathing exercises on patients with GERD: a meta-analysis«. Annals of Palliative Medicine. 9 (2): 405–413. doi:10.21037/apm.2020.02.35. PMID 32233626.
  15. ↑ 15,0 15,1 15,2 15,3 15,4 Hershcovici T, Fass R (april 2011). »Pharmacological management of GERD: where does it stand now?«. Trends in Pharmacological Sciences. 32 (4): 258–64. doi:10.1016/j.tips.2011.02.007. PMID 21429600.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  16. ↑ Gupta R, Marshall J, Munoz JC, in sod. (2013). »Decreased acid suppression therapy overuse after education and medication reconciliation«. International Journal of Clinical Practice. 67 (1): 60–65. doi:10.1111/ijcp.12046. PMID 23241049. S2CID 37158104.
  17. ↑ 17,0 17,1 Nardino RJ, Vender RJ, Herbert PN (november 2000). »Overuse of acid-suppressive therapy in hospitalized patients«. American Journal of Gastroenterology. 95 (11): 3118–22. doi:10.1016/s0002-9270(00)02052-9. PMID 11095327.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  18. ↑ 18,0 18,1 McKay AB, Wall D (2008). »Overprescribing PPIs: An old problem«. BMJ. 336 (7636): 109.1–109. doi:10.1136/bmj.39458.462338.3A. PMC 2206261. PMID 18202040.
  19. ↑ 19,0 19,1 Tran T, Lowry AM, El-Serag HB (2007). »Meta-analysis: the efficacy of over-the-counter gastro-oesophageal reflux disease drugs«. Aliment Pharmacol Ther. 25 (2): 143–53. doi:10.1111/j.1365-2036.2006.03135.x. PMID 17229239. S2CID 24358990.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Stub icon

Ta medicinski članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Gastroezofagealna_refluksna_bolezen&oldid=6246794«