Dzongkha

Dzongkha jezik
Dzongkha jezik
Butanščina
Materni jezik	Butan
Etničnost	Ngalop
Št. maternih; govorcev	171.080 (2013); Drugi jezik: 470.000
Jezikovna družina	sinotibetanski Tibetansko-Kanauri ? Bodiš jeziki Tibetanski jeziki Dzongkha–Lhokä dzongkha jezik; ; ; ; ;
Narečja	Laya narečje Lunana narečje Adap
Pisava	Tibetanska pisava; Dzongkha Braille
Uradni status
Uradni jezik	Butan
Regulator	Dzongkha Development Commission
Jezikovne oznake
ISO 639-1	dz
ISO 639-2	dzo
ISO 639-3	dzo – vključene oznake; Posamezne oznake:; lya – Laya; luk – Lunana
Glottolog	nucl1307
Linguasphere	70-AAA-bf
	Območja v Butanu, kjer se Dzongkha govori kot materni jezik, so označena s svetlejšo barvo.

Dzongkha, džonka ali butanščina (Wylie: rdzong-kha, Romaniziran Dzongkha: Dzongkha^[2]), včasih tudi ngalopkha ("jezik Ngalop ljudstva"), je državni ali nacionalni jezik v Butanu.^[3] Za pisanje dzongha jezika ali butanščine se uporablja tibetansko pisavo.

Beseda "dzongkha" pomeni jezik (kha), ki se govori v dzongih, samostanskih trdnjavah — trdnjavam podobnih značilnih samostanih, ki jih je v 17. stoletju po Butanu ustanovil Ngavang Namgjal, prvi šabdrung Rinpoče.

Klasifikacija in sorodni jeziki

Dzongkha je južnotibetanski jezik. Je soroden in delno razumljiv s sikimskim jezikom (Wylie: Bras-ljongs-skad), ki je nacionalni jezik nekdanje kraljevine Sikim, sedanje indijske zvezne države; soroden pa je tudi z drugimi butanskimi jeziki, kot so čokangaca, brokpa, brokat in lakha.

Dzongkha je blizu jeziku j'umowa, ki se govori v dolini Čumbi v južnem Tibetu in sikimskemu jeziku.^[4] Bolj oddaljena je sorodnost s standardno tibetanščino. Čeprav govorjeni dzongkha in tibetanščina medsebojno nista razumljiva, so literarne oblike obeh pod močnim vplivom liturgične (klerične) klasične tibetanščine, v Butanu znane kot chöke, ki jo že stoletja uporabljajo budistični menihi. Chöke so v Butanu uporabljali kot jezik izobraževanja do zgodnjih 60-tih let preteklega stoletja, ko je bil v javnih šolah nadomeščen z dzongkha.^[5]

Čeprav izvira iz klasične tibetanščine, ima dzongkha veliko nepravilnih glasovnih sprememb, zaradi katerih je uradna izgovorjava veliko bolj oddaljena od standardne tibetanščine.

Uporaba

Dzongkha in njegova narečja se kot materni jezik govorijo v naslednjih osmih zahodnih okrajih Butana: (Vangdi Fodrang, Punakha, Thimphu, Gasa, Paro, Haa, Dagana in Chukha).^[6] Kot materni jezik se dzongkha govori tudi okoli indijskega mesta Kalimpong, ki je nekdaj spadalo k Butanu, danes pa pod indijsko zvezno državo Zahodna Bengalija.

Dzongkha je bil leta 1971 s posebnim zakonom proglašen za nacionalni jezik Butana.^[2] Učenje jezika dzongkha je obvezno v vseh šolah v Butanu, jezik pa je tudi lingua franca v okrožjih na jugu in vzhodu, kjer ni materni jezik.

Pisava

Za pisanje Dzongkha jezika se uporablja tibetanska pisava, ki ima 30 osnovnih črk. Butanščina se običajno piše v butanski obliki uchenske pisave, ki je oblika tibetanske pisave, imenovane jôyi (Wylie: mgyogs yig) in jôtshum (Wylie: mgyogs tshugs ma) "formal longhand". Tiskana oblika se imenuje enostavno tshûm (Wylie: tshugs ma).^[7]

Romanizacija zapisa

Romanizirani standard zapisa za dzongkha je razvil jezikoslovec George van Driem. Je fonološki prepis in ne transliteracija pisave dzongkha.^[2]

Fonologija

Dzongkha jezik je tonski jezik in ima dva registrska tona: visoki in nizek. ^[8] Naglas zloga določa alofon začetka in vrsto fonetike bazičnega samoglasnika. ^[9]

Soglasniki

Soglasniki fonemi v Dzongkha jeziku
	bilabialni	zobni/ alveolarni	retrofleksni/ palatalni	velarni	glasilčni
nosni	m	n	ɲ	ŋ
plozivni	p pʰ	t tʰ	ʈ ʈʰ	k kʰ
afrikatni		ts tsʰ	tɕ tɕʰ
sikajoči		s	ɕ
rotični		r
neprekinjeni		ɬ l	j	w	h

Glej tudi

Sklici

↑ Dzongkha jezik at Ethnologue (18. izd., 2015)
Laya at Ethnologue (18. izd., 2015)
Lunana at Ethnologue (18. izd., 2015)
↑ ^2,0 ^2,1 ^2,2 "Guide to Official Dzongkha Romanization" by G. van Driem
↑ »Ustava Kraljevine Butan. čl. 1, § 8« (PDF). Government of Bhutan. 18. julij 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 6. julija 2011. Pridobljeno 1. januarja 2011.
↑ van Driem, George (2007). »Ogroženi jeziki v Butanu in Sikimu: Južni bodiš jeziki«. V Moseley, Christopher (ur.). Enciklopedija ogroženih jezikov na svetu. Routledge. str. 294. ISBN 0-7007-1197-X.
↑ George, Van Driem; Tshering of Gaselô, Karma (1998). Dzongkha. Languages of the Greater Himalayan Region. Zv. I. Leiden, The Netherlands: Research CNWS, School of Asian, African, and Amerindian Studies, Leiden University. str. 7–8. ISBN 90-5789-002-X.
↑ George, Van Driem; Tshering of Gaselô, Karma (1998). Dzongkha. Languages of the Greater Himalayan Region. Zv. I. Leiden, The Netherlands: Research CNWS, School of Asian, African, and Amerindian Studies, Leiden University. str. 3. ISBN 90-5789-002-X.
↑ Driem, George van (1998). Dzongkha = Rdoṅ-kha. Leiden: Research School, CNWS. str. 47. ISBN 90-5789-002-X.
↑ van Driem (1992).
↑ Downs (2011).

Viri in literatura

van Driem, George (2007). »Endangered Languages of Bhutan and Sikkim: South Bodish Languages«. V Moseley, Christopher (ur.). Encyclopedia of the World's Endangered Languages. Routledge. str. 294–295. ISBN 0-7007-1197-X.
van Driem, George L (1993). Language policy in Bhutan. SOAS, London. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. novembra 2010.
van Driem, George L; Karma Tshering of Gaselô (1998). Dzongkha. Languages of the Greater Himalayan Region. Leiden: Research School CNWS, School of Asian, African, and Amerindian Studies. ISBN 90-5789-002-X. - A language textbook with three audio compact disks.
van Driem, George (1992). The Grammar of Dzongkha. Thimphu, Bhutan: RGoB, Dzongkha Development Commission (DDC).
van Driem, George (1991). Guide to Official Dzongkha Romanization. Thimphu, Bhutan: Dzongkha Development Commission (DDC).
van Driem, George (n.d.). The First Linguistic Survey of Bhutan. Thimphu, Bhutan: Dzongkha Development Commission (DDC).
Dzongkha Development Commission (2009). Rigpai Lodap: An Intermediate Dzongkha-English Dictionary (འབྲིང་རིམ་རྫོང་ཁ་ཨིང་ལིཤ་ཚིག་མཛོད་རིག་པའི་ལོ་འདབ།) (PDF). Thimphu: Dzongkha Development Commission. ISBN 9-99936-765-3-9.འབྲིང་རིམ་རྫོང་ཁ་ཨིང་ལིཤ་ཚིག་མཛོད་རིག་པའི་ལོ་འདབ།)&rft.place=Thimphu&rft.pub=Dzongkha Development Commission&rft.date=2009&rft.au=Dzongkha Development Commission&rft_id=http://www.dzongkha.gov.bt/publications/PDF-publications/Lodap_Rigpai%20Lodap.pdf&rfr_id=info:sid/sl.wikipedia.org:Dzongkha" class="Z3988"> {{navedi knjigo}}: Preveri vrednost |isbn=: dolžina (pomoč)
Dzongkha Development Commission (2009). Kartshok Threngwa: A Book on Dzongkha Synonyms & Antonyms (རྫོང་ཁའི་མིང་ཚིག་རྣམ་གྲངས་དང་འགལ་མིང་སྐར་ཚོགས་ཕྲེང་བ།) (PDF). Thimphu: Dzongkha Development Commission. ISBN 99936663136.རྫོང་ཁའི་མིང་ཚིག་རྣམ་གྲངས་དང་འགལ་མིང་སྐར་ཚོགས་ཕྲེང་བ།)&rft.place=Thimphu&rft.pub=Dzongkha Development Commission&rft.date=2009&rft.au=Dzongkha Development Commission&rft_id=http://www.dzongkha.gov.bt/publications/PDF-publications/Thesaurus.pdf&rfr_id=info:sid/sl.wikipedia.org:Dzongkha" class="Z3988"> {{navedi knjigo}}: Preveri vrednost |isbn=: dolžina (pomoč)
Dzongkha Development Commission (1999). The New Dzongkha Grammar (rdzong kha'i brda gzhung gsar pa). Thimphu: Dzongkha Development Commission.
Dzongkha Development Commission (1990). Dzongkha Rabsel Lamzang (rdzong kha rab gsal lam bzang). Thimphu: Dzongkha Development Commission.
Dzongkha Development Authority (2005). English-Dzongkha Dictionary (ཨིང་ལིཤ་རྫོང་ཁ་ཤན་སྦྱར་ཚིག་མཛོད།). Thimphu: Dzongkha Development Authority, Ministry of Education.
Imaeda, Yoshiro (1990). Manual of Spoken Dzongkha in Roman Transcription. Thimphu: Japan Overseas Cooperation Volunteers (JOCV), Bhutan Coordinator Office.
Mazaudon, Martine. 1985. “Dzongkha Number Systems.” S. Ratanakul, D. Thomas & S. Premsirat (eds.). Southeast Asian Linguistic Studies presented to André-G. Haudricourt. Bangkok: Mahidol University. 124-57
Mazaudon, Martine & Boyd Michailovsky. 1988. “Lost syllables and tone contour in Dzongkha (Bhutan).” David Bradley, Eugénie J.A. Henderson & Martine Mazaudon (eds.). Prosodic analysis and Asian linguistics: to honour R.K. Sprigg. (Pacific Linguistics, Series C-104). 115-36
Mazaudon, Martine & Boyd Michailovsky. 1989. “Syllabicity and suprasegmentals: the Dzongkha monosyllabic noun.” D. Bradley et al. (eds.). Prosodic analysis and Asian linguistics: to honour R.K. Sprigg. Canberra. (Pacific Linguistics). 115-36
Michailovsky, Boyd. 1989. “Notes on Dzongkha orthography.” D. Bradley et al. (eds.). Prosodic analysis and Asian linguistics: to honour R.K. Sprigg. Canberra. (Pacific Linguistics). 297-301
Tournadre, Nicolas. 1996. “Comparaison des systèmes médiatifs de quatre dialectes tibétains (tibétain central, ladakhi, dzongkha et amdo).” Z. Guentchéva (ed.). L’énonciation médiatisée. Louvain_Paris: Peeters (Bibliothèque de l’Information Grammaticale, 34). 195-214
Watters, Stephen A. 1996. A preliminary study of prosody in Dzongkha. Arlington: UT at Arlington, Masters Thesis

Zunanje povezave

Wikipedija - dzonka

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Dzongkha.

Državna komisija za razvoj jezika Dzongkha Thimphu, Butan
Dzongkha-Angleški slovar
Romanizacija geografskih imen v Dzongkha jeziku
Brezplačni učbeniki in slovarji izdala Državna komisija za razvoj jezika Dzongkha
Dzongkha Unicode Arhivirano 2021-07-12 na Wayback Machine. - site The National Library of Bhutan (en - dz Arhivirano 2019-12-01 na Wayback Machine.)

Slovarji

Online slovarji (Dz-En, En-Dz, Dz-Dz) or Online Dzonkha-English Dictionary - site Dzongkha Development Commission (en - dz)
Dzongkha računalniški izrazi Arhivirano 2016-03-04 na Wayback Machine.(pdf)
Angleški-Dzongkha žepni slovar(pdf)
Rigpai Lodap: Posredni Dzongkha-Angleški slovar(pdf)
Kartshok Threngwa: Knjiga o Dzongkha sinonimih & antonimih(pdf)
Imena držav in glavnih mest v Dzongkha jeziku(pdf)
Vodič za Dzongkha-prevajanje(pdf)

Slovnica

Dzongkha transliteracija Arhivirano 2021-07-11 na Wayback Machine. - spletna stran National Library of Bhutan (en - dz Arhivirano 2021-07-11 na Wayback Machine.)
Dzongkha, nacionalni jezik Butana - spletna stran Dzongkha Linux (en - dz)
Romanizacija Dzongkha jezika
Dzongkha : Izvor in opis
Dzongkha jezik, pisava in izgovorjava
Dzongkha in Wikipedia: Русский, Français, 日本語, Eesti, English
Pioneering Dzongkha Text To Speech Synthesis Arhivirano 2016-03-04 na Wayback Machine.(pdf)
Dzongkha slovnica & drugi materiali - spletna stran The Dzongkha Development Commission (en - dz)
Коряков Ю.Б. Практическая транскрипция для языка дзонг-кэ
dzongkha.gov.bt/publications/publication_pdf/1191-1.pdf Vodič za uradno Dzongkha romanizacijo - po Dr. George van Driem-u(pdf)
Klasični Tibetansko-Dzongkha slovar(pdf)

[e18-1] Dzongkha jezik at Ethnologue (18. izd., 2015)
Laya at Ethnologue (18. izd., 2015)
Lunana at Ethnologue (18. izd., 2015)

[Guide_to_Official_Dzongkha_Romanization-2] 2,0 ^2,1 ^2,2 "Guide to Official Dzongkha Romanization" by G. van Driem

[CoBE-3] »Ustava Kraljevine Butan. čl. 1, § 8« (PDF). Government of Bhutan. 18. julij 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 6. julija 2011. Pridobljeno 1. januarja 2011.

[4] van Driem, George (2007). »Ogroženi jeziki v Butanu in Sikimu: Južni bodiš jeziki«. V Moseley, Christopher (ur.). Enciklopedija ogroženih jezikov na svetu. Routledge. str. 294. ISBN 0-7007-1197-X.

[vandriem1998dzongkha-5] George, Van Driem; Tshering of Gaselô, Karma (1998). Dzongkha. Languages of the Greater Himalayan Region. Zv. I. Leiden, The Netherlands: Research CNWS, School of Asian, African, and Amerindian Studies, Leiden University. str. 7–8. ISBN 90-5789-002-X.

[6] George, Van Driem; Tshering of Gaselô, Karma (1998). Dzongkha. Languages of the Greater Himalayan Region. Zv. I. Leiden, The Netherlands: Research CNWS, School of Asian, African, and Amerindian Studies, Leiden University. str. 3. ISBN 90-5789-002-X.

[Driem47-7] Driem, George van (1998). Dzongkha = Rdoṅ-kha. Leiden: Research School, CNWS. str. 47. ISBN 90-5789-002-X.

[FOOTNOTEvan_Driem1992-8] van Driem (1992).

[FOOTNOTEDowns2011-9] Downs (2011).

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

[9]