Draperjeva točka

Draperjevo točko se lahko ponazori kot temno rdeči prehod med svetlim in temnim delom kovinske palice.

Draperjeva točka je približna temperatura, pri kateri skoraj vse trdnine oddajajo vidno svetlobo zaradi sevanja črnega telesa. Znaša 525 °C (798 K oziroma 977 °F), določil pa jo je John William Draper leta 1847.

Telesa pod to temperaturno točko sevajo v glavnem v infrardečem delu spektra, torej pri daljših valovnih dolžinah, in oddajajo zanemarljivo malo vidne svetlobe. Vrednost Draperjeve točke se lahko izračuna iz Wienovega zakona:

$\nu _{\rm {vrh}}={\frac {2,821}{h}}k_{\rm {B}}T\!\,,$

kjer je:

• $k_{\rm {B}}\!\,$ – Boltzmannova konstanta,
• $h\!\,$ – Planckova konstanta,
• $T\!\,$ – temperatura (v kelvinih),
• $\nu _{\rm {vrh}}\!\,$ – frekvenca vrha sevanja pri Draperjevi točki.

Z izračunom se dobi frekvenco vrha sevanja, ki znaša 46,9 terahercov (THz), kar se nahaja ravno na prehodu iz infrardečega spektra sevanja v slabo vidno temno rdečo barvo.

Po Stefan-Boltzmanovem zakonu črno telo pri Draperjevi točki seva 23 kW na kvadratni meter, kar je večinoma v infrardečem delu spektra.

Glej tudi

• inkandescenca

Viri

• Draper, John William (1847). »On the Production of Light by Heat«. The London, Edinburgh and Dublin philosophical magazine and journal of science. str. 345–359.
• Mahan, J. Robert (2002). Radiation heat transfer: a statistical approach (3 izd.). Wiley-IEEE. str. 58. ISBN 978-0-471-21270-6.
• Murray, J. (1878). »Science: Draper's Memoirs«. The Academy. Zv. XIV, št. 338. str. 408.
• Starr, Cecie (2005). Biology: Concepts and Applications. Thomson Brooks/Cole. ISBN 0-534-46226-X.
• Wannier, Gregory Hugh (1987) [1966]. »Chapter 10-2«. Statistical Physics. New York: Dover Publications. ISBN 978-0-486-65401-0. OCLC 15520414.