Pojdi na vsebino

Djémila

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Djémila
جميلة (arabsko) Ğamila (kabilsko)
Rimsko gledališče v Djémili
Djémila se nahaja v Alžirija
Djémila
Djémila
Geografska lokacija: Alžirija
Drugo imeCuicul
Lokacijaprovinca Sétif, Alžirija
Koordinati36°19′00″N 5°44′00″E / 36.3166°N 5.7333°E / 36.3166; 5.7333
Tipnaselje
Zgodovina
Ustanovljeno1. stoletje
Opuščeno6. stoletje
ObdobjeRimsko cesarstvo
Uradno ime: Cuicul-Djémila
TipKulturno
Kriterijiii, iv
Razglasitev1982 (. zasedanje]])
Evid. št.191
RegijaArabske države

Djémila (arabsko جميلة, latinizirano: lepa, dob. 'Ǧamīlah'), prej Cuicul, je majhna gorska vasica v Alžiriji, blizu severne obale vzhodno od Alžira, kjer so bile najdene nekatere najbolje ohranjene rimske ruševine v Severni Afriki. Je v regiji, ki meji na Constantine in Petite Kabylie (Basse Kabylie).

Leta 1982 je bila Djémila zaradi svoje edinstvene prilagoditve rimske arhitekture gorskemu okolju vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine.[1] Pomembne stavbe v starodavnem Cuiculu so gledališče, dva foruma, templji, bazilike, slavoloki, ulice in hiše. Izjemno dobro ohranjene ruševine obkrožajo forum Harsh, velik tlakovan trg z vhodom, označenim z veličastnim slavolokom.

Rimski Cuicul

[uredi | uredi kodo]
Zgodovinska tržnica

Pod imenom Cuicul je bilo mesto zgrajeno 900 metrov nad morsko gladino v 1. stoletju našega štetja kot rimska vojaška garnizija na ozki trikotni planoti v provinci Numidija. Teren je nekoliko razgiban, saj je na sotočju dveh rek.

Cuicul na zemljevidu Numidije, južno od Milevija in Cirte. Atlas Antiquus, H. Kiepert, 1869

Cuiculovi gradbeniki so sledili standardnemu načrtu s forumom v središču in dvema glavnima ulicama, Cardo Maximus in Decumanus Maximus, ki sta sestavljali glavne osi.[2] Mesto je bilo sprva naseljeno s kolonijo rimskih vojakov iz Italije, sčasoma pa je postalo veliko trgovsko središče. Viri, ki so prispevali k blaginji mesta, so bili predvsem kmetijski (žita, oljke in kmetije).

Med vladavino Karakale v 3. stoletju so Cuiculovi upravitelji podrli nekaj starih obzidij in zgradili nov forum. Obdali so ga z večjimi in impresivnejšimi stavbami od tistih, ki so mejile na stari forum. Terenska pozidava, tako da so gledališče zgradili zunaj obzidja, kar je bilo izjemno.

Krščanstvo je postalo zelo priljubljeno v 4. stoletju (po nekaj preganjanjih v zgodnjem 3. stoletju[3]) in je prineslo dodatek bazilike in krstilnice. So južno od Cuicula v soseski, imenovani Christian in so priljubljene znamenitosti.

Od cuiculskih škofov je Pudentian sodeloval na koncilu v Kartagini (255) o veljavnosti heretičnega krsta, Elpidofor pa na koncilu v Kartagini (348). Kreskonij je bil katoliški škof, ki je zastopal Cuicul na koncilu v Kartagini (411) med katoliškimi in donatističnimi škofi; donatistični škof v mestu je umrl pred začetkom konference. Crescens je bil eden od katoliških škofov, ki jih je arijski vandalski kralj Hunerik poklical v Kartagino leta 484. Viktor je bil na drugem koncilu v Konstantinoplu leta 553.[4][5] Cuicul, ki ni več rezidenčna škofija, je danes na seznamu katoliške cerkve kot naslovni sedež.[6]

Mesto je bilo po padcu Rimskega cesarstva v 5. in 6. stoletju počasi zapuščeno. Pod cesarjem Justinijanom I. je bilo nekaj izboljšav z ojačitvami zidov.

Muslimani so kasneje prevladovali v regiji, vendar niso ponovno zavzeli mesta Cuicul, ki so ga preimenovali v Djémila ('lepa' v arabščini).

3D dokumentacija

[uredi | uredi kodo]

Prostorsko dokumentiranje Djémile je potekalo med dvema terenskima kampanjama projekta Zamani leta 2009,[7] ki sta bili izvedeni v sodelovanju s profesorjem Hamzo Zeghlachejem in njegovo ekipo z univerze Setif v Alžiriji ter Južnoafriško nacionalno raziskovalno fundacijo (NRF). Dokumentiranih je bilo več struktur, vključno s krstilnico,[8] Karakalovimi vrati, tržnico, templjem Septimija Severa in gledališčem.

Pomembni prebivalci

[uredi | uredi kodo]

Več pomembnih romaniziranih Afričanov je bilo rojenih v Cuiculu: [10]

  • Lucij Alfen Senecij: guverner Britanije (205 do 207)
  • Gaj Valerij Pudens: guverner Britanije
  • Tiberij Klavdij Subatian Aquil: guverner Mezopotamije in Egipta
  • Tiberij Klavdij Subatian Prokul: guverner Numidije

Galerija

[uredi | uredi kodo]
  • Panorama Cuicula
    Panorama Cuicula
  • Macellum
    Macellum
  • karakalov slavolok
    karakalov slavolok
  • Forum, ki ga je postavil Septimij Sever
    Forum, ki ga je postavil Septimij Sever
  • Tempelj Gens Septimia
    Tempelj Gens Septimia
  • Krščanska četrt
    Krščanska četrt
  • Krščansko krstno območje
    Krščansko krstno območje
  • Muzej
    Muzej
  • Rimsko gledališče
    Rimsko gledališče

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Unesco 191
  2. ↑ Djemila, Morocco, Algeria, & Tunisia, Geoff Crowther and Hugh Finlay, Lonely Planet, 2nd Edition, April 1992, pp. 298 - 299.
  3. ↑ Christian persecutions in Cuicul
  4. ↑ A. Berthier, v. Cuicul, in Dictionnaire d'Histoire et de Géographie ecclésiastiques, vol. XIII, Paris 1956, coll. 1095–1097
  5. ↑ H. Jaubert, Anciens évêchés et ruines chrétiennes de la Numidie et de la Sitifienne, in Recueil des Notices et Mémoires de la Société archéologique de Constantine, vol. 46, 1913, pp. 32-33 (nº 46)
  6. ↑ Annuario Pontificio 2013 (Libreria Editrice Vaticana 2013 ISBN 978-88-209-9070-1), p. 877
  7. ↑ »Site - Djemila«. zamaniproject.org. Pridobljeno 19. septembra 2019.
  8. ↑ »3D Heritage Models, with a Twist«. SPAR 3D (v ameriški angleščini). Pridobljeno 27. septembra 2019.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Djémila.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Djémila&oldid=6267050«