Dižveplov monoksid

Dižveplov monoksid
Imena
	Druga imena žveplov suboksid
Identifikatorji
Številka CAS	[1] 20901-21-7;
ChemSpider	124163;
CompTox Dashboard (EPA)	DTXSID90175054 ;
	InChI InChI=1S/OS2/c1-3-2 Key: TXKMVPPZCYKFAC-UHFFFAOYSA-N;
Lastnosti
Kemijska formula	S2O
Molska masa	80,1294 g/mol
Videz	brezbarven plin ali temno rdeča trdnina
Struktura
Koordinacijska; geometrija	nelinearna
Nevarnosti
Glavne nevarnosti	strupeno (T)
Sorodne snovi
Sorodne snovi	trižveplo; žveplov monoksid,; ozon,; žveplov dioksid
	Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa).
	Sklici infopolja

Dižveplov monoksid ali žveplov suboksid je anorganska spojina s formulo S₂O, ki spada med nižje žveplove okside. Je brezbarven plin, ki kondenzira v bledo obarvano, pri sobni temperaturi neobstojno trdnino.^[3] Molekula ni linearna. Kot, ki ga oklepajo atomi S-S-O, meri 117,88°. Vez S-S je dolga 188,4 pm, vez S-O pa 146,5 pm.^[4]

Sinteza

S₂O se lahko pripravi na več načinov. Eden od njih je nepopolno zgorevanje žvepla. Nastane tudi z oksidacijo žvepla z bakrovim(II) oksidom:^[5]

¾ S₈ 3 CuO → 3 CuS S₂O SO₂

Med druge načine priprave spadata reakcija tionil klorida s srebrovim sulfidom:

SOCl₂ Ag₂S → 2 AgCl S₂O

in termični razpad žveplovega dioksida v razelektritvah.^[6]

Raztopina dižveplovega monoksida v ogljikovim tetrakloridu je rumeno obarvana.^[5] Trdni S₂O se tvori pri temperaturi tekočega dušika. Zaradi nečistoč je pogosto temno obarvan. Med razpadom pri sobni temperaturi nastajajo najprej poližveplovi oksidi in nato SO₂.^[6]

Sklici

↑ ^1,0 ^1,1 ^1,2 ^1,3 Disulfur monoxide. NIST. 2008.
↑ B Hapke and F Graham (Maj 1989). »Spectral properties of condensed phases of disulfur monoxide, polysulfur oxide, and irradiated sulfur«. Icarus. 79 (1): 47. Bibcode:1989Icar...79...47H. doi:10.1016/0019-1035(89)90107-3.
↑ R. Steudel. Sulfur-Rich Oxides SnO and SnO₂. Elemental Sulfur und Sulfur-Rich Compounds II, Steudel, R., 2003, Springer, Berlin-Heidelberg. ISBN 9783540449515.
↑ D.J. Meschi, R.J. Myers (1959). The microwave spectrum, structure, and dipole moment of disulfur monoxide. Journal of Molecular Spectroscopy 3 (1–6): 405–416. Bibcode: 1959JMoSp...3..405M. doi: 10.1016/0022-2852(59)90036-0.
↑ ^5,0 ^5,1 S. R. Satyanarayana, A.R. Vasudeva Murthy (1964). Reactions with Disulphur monoxide Solutions Obtained by the Reduction of Cupric Oxide by Elemental Sulphur (PDF). Proceedings of the Indian Academy of Sciences Section A 59 (4).
↑ ^6,0 ^6,1 Cotton in Wilkinson (1966). Advanced Inorganic Chemistry A Comprehensive Treatise. str. 540.

[nist-1] 1,0 ^1,1 ^1,2 ^1,3 Disulfur monoxide. NIST. 2008.

[2] B Hapke and F Graham (Maj 1989). »Spectral properties of condensed phases of disulfur monoxide, polysulfur oxide, and irradiated sulfur«. Icarus. 79 (1): 47. Bibcode:1989Icar...79...47H. doi:10.1016/0019-1035(89)90107-3.

[Steudel-3] R. Steudel. Sulfur-Rich Oxides SnO and SnO₂. Elemental Sulfur und Sulfur-Rich Compounds II, Steudel, R., 2003, Springer, Berlin-Heidelberg. ISBN 9783540449515.

[4] D.J. Meschi, R.J. Myers (1959). The microwave spectrum, structure, and dipole moment of disulfur monoxide. Journal of Molecular Spectroscopy 3 (1–6): 405–416. Bibcode: 1959JMoSp...3..405M. doi: 10.1016/0022-2852(59)90036-0.

[Satyanarayana-5] 5,0 ^5,1 S. R. Satyanarayana, A.R. Vasudeva Murthy (1964). Reactions with Disulphur monoxide Solutions Obtained by the Reduction of Cupric Oxide by Elemental Sulphur (PDF). Proceedings of the Indian Academy of Sciences Section A 59 (4).

[Cotton-6] 6,0 ^6,1 Cotton in Wilkinson (1966). Advanced Inorganic Chemistry A Comprehensive Treatise. str. 540.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]