Cerkev Maria am Gestade, Dunaj

Maria am Gestade
Maria am Gestade na Dunaju, Avstrija
Maria am Gestade Geografski položaj v Avstriji
48°12′45.86″N 16°22′14.48″E
Verska skupnost	Rimokatoliška cerkev
Spletna stran	maria-am-gestade.redemptoristen.at
Zgodovina
Status	Aktivna
Zgrajena	1394
Posvečena	1414, 1812
Arhitektura
Funkcionalno stanje	Cerkev
Slog	Gotska arhitektura
Konec gradnje	1414
Lastnosti
Dolžina	65 m
Širina	20 m
Širina ladje	10 m
Višina	56 m

Cerkev Maria am Gestade je gotska cerkev na Dunaju v Avstriji. Ena izmed najstarejših cerkva v mestu, skupaj s cerkvijo svetega Petra in svetega Ruperta in je eden izmed redkih ohranjenih primerov gotske arhitekture na Dunaju. Nahaja se v Innere Stadt na Salvatorgasse 12, v bližini Donaukanala. Cerkev so tradicionalno uporabljali mornarji na reki Donavi. Ime odraža nekdanjo lokacijo na rečni terasi reke Donave, pred njeno regulacijo.

Zgodovina

Pravijo, da je bila na tem mestu v 9. stoletju že lesena cerkev, čeprav je to sporno , ki je služila kot kraj čaščenja ribičem in mornarjem. Cerkev se prvič omenja v dokumentih iz leta 1158. Prvo referenca se pojavi leta 1137, posredno in bolj izrecno pa 1200. Sedanja stavba je bila zgrajena med 1394 in 1414 v gotskem slogu.

Lastništvo zemljišč se zdi nejasno, lahko bi bilo v rokah škofije Passau na Bavarskem, bližnjega samostana Schottenstift in dunajskih družin. Od 1302 je bila cerkev v lasti Herren von Greif. Med letoma 1330 in 1355 je bil zgrajen nov prezbiterij in je verjetno zasnovan kot družinska grobnica. Leta 1409 je cerkev postala bolj stalen del Passauske škofije, ki daje svoje ime okoliškim območjem (Passauer Platz) in ostala enklava, ko je bila leta 1469 ustanovljena Dunajska nadškofija.

Cerkev je bila de-posvečena leta 1786 in postopoma razpadla, nekateri deli so se podrli. Uporabljali so ga kot skladišče orožja in konjušnico v času Napoleonove okupacije Dunaja leta 1809. Leta 1812 je bila cerkev obnovljena in na novo posvečena in prišla v roke reda Redemptoristov. Gotska korna okna so bila vzeta iz Laxenburga v Spodnji Avstriji in nameščena v gradu Franzensburg. Cerkev je bila dodatno obnovljena leta 1900 in ponovno leta 1930, v glavnem vključujejo figure na portalu.

Cerkev je povezana s češko skupnostjo na Dunaju.

Opis

Zvonik

Najbolj presenetljiva značilnost cerkve je 56 m visok prevotljen zvonik, zgrajen med letoma 1419-1428 v gotskem slogu kot arabeska. Prepoznaven je iz velike razdalje in je upodobljen na najstarejših podobah mesta.

Kor

Kor, katerega gradnja se je začela ob istem času kot zvonika okoli 1330 vsebuje dve visoki gotski plošči (1460). Okna vsebujejo ohranjene fragmente srednjeveških vitrajev.

Ladja

Ladja je zaradi omejenega prostora ožja kot kor. Ker je leži ob nekdanjem Donavskem rokavu, je ladja rahlo ukrivljena. Gradnja se je začela leta 1400 in pravijo, da je bil vojvoda Albrecht III. ob koncu tudi sam graditelj.

Graditelj kora in stolpa je bil Michael Knab, ki izdelal tudi kasneje spremenjen načrt za stolpe stolnice svetega Štefana in je nasledil Petra Prachatitza, tudi mojstra graditelja.

Portali

Cerkev ima tri portale, ki so okrašeni z reliefi in figurami. Korna vrata kaže Marijo Pomočnico in kronanje Marije, obe iz časa okoli 1350, kot je razbrati iz srednjega portala, ki ima realne upodobitve angelov, ki igrajo na glasbila.

Na glavnem portalu na zahodni fasadi so nadstreški okronani z reliefi dveh svetih Janezov (Krstnika in Evangelista) iz približno 1410, v slogu kot je viden tudi v stolnici svetega Vida v Pragi in številnimi skulpturami in mozaično dekoracijo, ki je iz 20. stoletja.

Hornbergerjeva votivna slika, 1462, Klementova kapela

Umetnost in okras

'Oznanjenje v ladji cerkve je iz okoli leta 1360 in je pripisano Meister der Minoritenwerkstatt, čigar delo se pojavi tudi v dunajski Minoritski cerkvi. Marijin del umika od stene in prostorska neodvisnost kretnje velja za pomemben prehodni kos visokega gotike. Od umetnosti zgodovinskega pomena je tako imenovana Hornbergerjeva votivna slika iz leta 1462. Nahaja se v Klementovi kapeli.

Orgle

Glavne orgle na zahodni empori so iz leta 1911, graditelj Matthew Mauracher (Salzburg). V tem instrumentu je nekaj materiala, cevi, iz prejšnjih orgel, kot tudi iz baročnih orgel, ki so stale na nekdanji pevski galeriji. Neo-gotsko obliko predhodnih orgel, ki je zgradil Friedrich Deutschmann, je videti v več delih. Pozno romanska predispozicija skrinje instrumenta ima dva manuala in pedala ter 36 registrov.

Galerija

Zunanjost

• 
  Maria am Gestade
• 
  Maria am Gestade
• 
  Maria am Gestade
• 
  Zahodni portal
• 
  Tloris cerkve

Notranjost

• 
  Interior
• 
  Interior
• 
  Oltar
• 
  Oltar
• 
  Orgle Matthäusa Mauracherja ml..

Bibliografija

• Brook, Stephan (2012). DK Eyewitness Travel Guide: Vienna. London: Dorling Kindersley Ltd. ISBN 978-0756684280.
• Gaillemin, Jean-Louis (1994). Knopf Guides: Vienna. New York: Alfred A. Knopf. ISBN 978-0679750680.
• Meth-Cohn, Delia (1993). Vienna: Art and History. Florence: Summerfield Press. ASIN B000NQLZ5K.
• Schnorr, Lina (2012). Imperial Vienna. Vienna: HB Medienvertrieb GesmbH. ISBN 978-3950239690.
• Schulte-Peevers, Andrea (2007). Alison Coupe, ed. Michelin Green Guide Austria. London: Michelin Travel & Lifestyle. ISBN 978-2067123250.
• Toman, Rolf (1999). Vienna: Art and Architecture. Cologne: Könemann. ISBN 978-3829020442.
• Unterreiner, Katrin; Gredler, Willfried (2009). The Hofburg. Vienna: Pichler Verlag. ISBN 978-3854314912.
• Smith DJD. Only in Vienna. 2nd ed 2008. Christian Brandstätter Verlag, Wien. ISBN 978-3-85498-413-9. 9: The Church of the Danube Boatmen 28-29
• Wessely, Jasmine. Wien - Innere Stadt: Maria am Gestade. The Best Kunstführer. Wels 2011. ISBN 978-3-902809-11-7

Zunanje povezave

• Official website