Pojdi na vsebino

Obleganje Mariupola

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Bitka za Mariupol (2022))
Za druge pomene glej Bitka za Mariupol.
Obleganje Mariupola
Del vzhodne ukrajinske ofenzive in južne ukrajinske ofenzive med rusko invazijo na Ukrajino

Uničenje v Mariupolu, 16. marec 2022
Datum24. februar – 20. maj 2022
(50000000000000000000 let in 700185000000000000085 dni)
Prizorišče
Mariupol, Donecka oblast, Ukrajina
47°05′53″N 37°36′36″E / 47.098°N 37.61°E / 47.098; 37.61
Izid Ruska zmaga[1]
Udeleženci
  Ukrajina
Poveljniki in vodje
Mihajl Mizincev[2][3] Volodimir Baranjuk (VU)[4][5]
Denis Prokopenko (VU)[6][7]
Udeležene enote

Rusija

Donecka ljudska republika

Ukrajina
Znotraj Mariupola:[14]

Ostale vpletene enote:

Moč
14.000[25] 3.500[25]–8.100[26][27]
Žrtve in izgube
Po ukrajinskem poročanju:
~6.000 ubitih[28]		 Po ruskem poročanju:
4.200 ubitih,[c]
3.903 zajetih[d]
Po ukrajinskem poročanju:
765 ubitih,[32]
3.500 ujetih[33]
Po podatkih Združenih narodov:
Potrjeno ubitih 1.348 civilistov
(pravo število naj bi bilo »na tisoče višje«)[34][35][36]
Po ukrajinskem poročanju:
22.000 civilistov ubitih[37]
20.000–50.000 deportiranih[38][39][40]

Obleganje Mariupola je bilo obleganje v Ukrajini med rusko invazijo na Ukrajino leta 2022, ko so ruske in separatistične sile Donecke ljudske republike obkolile ukrajinske sile v mestu Mariupol. Obleganje, ki je bilo del vzhodne in južne ukrajinske ofenzive se je začelo 24. februarja 2022 in končalo 20. maja 2022, ko je Rusija sporočila, da so se preostale ukrajinske sile v Mariupolu vdale,[41] potem ko so prejele ukaze, naj prenehajo z bojem.[42]

Mariupol se nahaja v ukrajinski Donecki oblasti, ki je pod nadzorom separatistične Donecke ljudske republike, ki jo podpira Rusija. Ruske sile so mesto popolnoma obkolile 2. marca, nato pa so nad njim postopoma prevzele nadzor.[43] Do 22. aprila so se preostale ukrajinske sile umaknile v železarno in jeklarno Azovstal, obsežen in zelo dobro branjen industrijski kompleks.[18][44][45]

Rdeči križ je razmere opisal kot »apokaliptične«, ukrajinske oblasti pa so Rusijo obtožile, da je v mestu povzročila velikansko humanitarno krizo,[46][47] pri čemer so poročale, da je bilo v mestu ubitih okoli 22.000 civilistov.[48] Ukrajinski uradniki so poleg tega sporočili, da je bilo med spopadi uničenih vsaj 95 % mesta, večinoma zaradi ruskega bombardiranja.[49] Združeni narodi so sporočili, da so potrdili smrt 1348 civilistov, vendar so navedli, da je resnično število žrtev verjetno na tisoče višje, in dodali, da je 90 % stanovanjskih stavb v mestu poškodovanih ali uničenih.[34][35][36]

Obleganje se je končalo 16. maja 2022, po tem kar mediji imenujejo »evakuacija« ali »predaja« preostalega vojaškega osebja Azovškega polka iz železarne Azovstal; rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so se Ukrajinci »predali«,[50][51][52][53][54] beseda, ki se ji Ukrajina izogiba.[55]

Nekateri zahodni analitiki in novinarji so bitko označila za »pirovo«[56][57] ali »simbolično«[58] zmago Rusije, drugi pa so zapisli, da je humanitarni učinek obleganja za Rusijo pomenil »katastrofo ugleda«.[59] Izguba mesta pa je pomenila tudi velik poraz za Ukrajino.[60]

Ozadje

[uredi | uredi kodo]
Glavni članki: Bitka za Mariupol (2014), Ofenziva na Mariupol (september 2014) in Bitka za Širokine.

Mariupol je veljal za pomembno strateško mesto in bil zato tarča ruskih sil. Bilo je največje mesto v ukrajinskem delu Donecke oblasti[e][61] in eno največjih rusko govorečih mest v Ukrajini.[61] Mariupol je bil pomembno industrijsko središče, med drugim dom železarni Ilič in Azovstal, ter največje mesto ob Azovskem morju.[62]

Nadzor nad pristaniščem na zahodni obali Azovskega morja je ključnega pomena za ukrajinsko gospodarstvo. Rusiji bi omogočil kopensko pot do Krima in prehod ruskega pomorskega prometa.[63] Z zavzetjem mesta je Rusija dobila popoln nadzor nad Azovskim morjem.[64]

Leta 2014 so po revoluciji dostojanstva Mariupol zajeli proruski protesti proti novi vladi. V začetku maja so napetosti prerasle v vojno v Donbasu, med nemiri pa so miličniki separatistične rusko podprte Donecke ljudske republike (DLR) prevzeli nadzor nad mestom in med prvo bitko za Mariupol prisilili ukrajinsko vojsko, da ga je zapustila.[65] Naslednji mesec so ukrajinske sile v ofenzivi ponovno zavzele mesto.[66] Avgusta so DLR in ruske enote zavzele vas Novoazovsk, 45 km vzhodno od Mariupola blizu rusko-ukrajinske meje.[67] Po zavzetju mesta in obnovitvi sil je DLR septembra v drugi bitki za Mariupol ponovno poskušala zavzeti mesto. Spopadi so dosegli vzhodno obrobje, vendar so bili separatisti na koncu odbiti.[68] Oktobra je takratni predsednik vlade DLR Aleksander Zaharčenko obljubil, da bo mesto ponovno zavzel.[69] Januarja 2015 je bil Mariupol množično bombardiran z raketami. V strahu pred prihodnjo tretjo ofenzivo na Mariupol so ukrajinske sile februarja nepričakovano napadle Širokine, vas 11 km vzhodno od Mariupola, s ciljem pregnati separatistične sile z območja mesta in vzpostaviti varovalni pas zunaj ozemlja DLR.[70][71] Separatisti so se štiri mesece pozneje umaknili iz Širokine.[72] Konflikt je bil zamrznjen, ko je bil leta 2015 podpisan sporazum o prekinitvi ognja Minsk II.[73]

Ena od skupin, ki je najbolj pripomogla k ponovni osvojitvi in poznejši obrambi Mariupola, je bil bataljon Azov, ukrajinska prostovoljna milica, sporna zaradi svojih odkrito neonacističnih in ultranacionalističnih pripadnikov.[74][75][76] Novembra 2014 je bil Azov vključen v ukrajinsko nacionalno gardo, za njen sedež pa je bil določen Mariupol.[77] Ker je bil eden od ciljev, ki jih je Vladimir Putin navedel za invazijo, »denacifikacija« Ukrajine, je bil Mariupol za ruske sile pomemben ideološki in simbolni cilj.[78][79]

Pred obleganjem je po besedah ​​podžupana mesta okoli 100.000 prebivalcev zapustilo Mariupol.[80]

Preden je mesto padlo pod ruske sile, so ga branile ukrajinske kopenske sile, ukrajinska mornariška pehota, ukrajinska nacionalna garda (predvsem polk Azov[15]), ukrajinske sile teritorialne obrambe in neregularne sile.[22]

Napredovanje v Mariupol

[uredi | uredi kodo]
Glej tudi: Ruska okupacija Donecke oblasti § Mariupol

Predhodno obstreljevanje in napredovanje do mesta

[uredi | uredi kodo]

24. februarja, na dan, ko se je začela invazija, je ruska artilerija začela z obstreljevanjem mesta in po poročanju ranila 26 ljudi.[81][82]

25. februarja zjutraj so ruske sile napredovale z ozemlja DLR na vzhodu proti Mariupolu. Pri vasi Pavlopil so naletele na ukrajinske sile, ki so jih v spopadu premagale.[83] Vadim Bojčenko, župan Mariupola, je dejal, da je bilo v spopadu uničenih 22 ruskih tankov.[84][85]

Ruska vojna mornarica je na podlagi zmogljivosti črnomorske flote domnevno zvečer 25. februarja začela amfibijski napad na obalo Azovskega morja 70 km zahodno od Mariupola.[86] Ameriški obrambni uradnik je izjavil, da so Rusi morda na to obalno mostišče napotili na tisoče marincev.[87][88][89]

26. februarja so ruske sile nadaljevale z artilerijskim obstreljevanjem Mariupola.[90] Kasneje je grška vlada sporočila, da je bilo v ruskih napadih na Mariupol ubitih deset grških civilistov, šest v vasi Sartana in štirje v vasi Bugas.[91][92]

Zjutraj 27. februarja je Bojčenko dejal, da je ruska tankovska kolona napredovala proti Mariupolu iz DLR, vendar so napad odbile ukrajinske sile, pri čemer je bilo ujetih šest ruskih vojakov.[93] Kasneje istega dne je rusko bombardiranje ubilo 6-letno deklico v Mariupolu.[94] Pavlo Kirilenko, guverner Donecke oblasti, je izjavil, da so se spopadi v Mariupolu 27. februarja nadaljevali vso noč.[95]

Ves 28. februar je mesto ostalo pod ukrajinskim nadzorom, kljub temu, da so ga obkolile ruske enote in nenehno obstreljevale.[96][97] Zvečer je bila prekinjena električna, plinska in internetna povezava z večjim delom mesta.[98] Kasneje je po poročanju radia Radio Free Europe/Radio Liberty ukrajinski ostrostrelec blizu Mariupola ubil ruskega generalmajorja Andreja Suhoveckega, vendar so drugi viri[pojasni] povedali, da je bil ubit med kijevsko ofenzivo.[99][100]

Obkolitev Mariupola

[uredi | uredi kodo]
Med obstreljevanjem poškodovana stanovanjska hiša v Mariupolu, 2. marec 2022

1. marca je Denis Pušilin, vodja DLR, sporočil, da so sile DLR skoraj popolnoma obkolile bližnje mesto Volnovaha in da bodo kmalu storile enako Mariupolu.[101] Ruska artilerija je kasneje bombardirala Mariupol in povzročila več kot 21 poškodb.[102]

Mesto je bilo popolnoma obkoljeno 2. marca,[43][103] nato pa se je obleganje še okrepilo.[104] Rusko obstreljevanje je ubilo najstnika in ranilo še dva druga, ki sta zunaj igrala nogomet.[105][106] Bojčenko je sporočil, da mesto trpi zaradi izpada vode in da je žrtev ogromno. Povedal je tudi, da ruske sile preprečujejo izhod civilistom.[107][108]

Kasneje 2. marca je ruska artilerija ciljala na gosto naseljeno sosesko Mariupola in jo obstreljevala skoraj 15 ur. Zaradi tega je bila soseska močno poškodovana, podžupan Sergij Orlov pa je poročal, da je »mrtvih najmanj na stotine ljudi«.[109][110]

Zjutraj 3. marca so mesto ruske enote ponovno obstreljevale.[111] Eduard Basurin, tiskovni predstavnik milice DLR, je uradno pozval obkoljene ukrajinske sile v Mariupolu, naj se predajo ali pa se soočijo s »ciljno usmerjenimi napadi«.[112] Tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov je sporočil, da so sile DLR okrepile obleganje in da so zavzele tri bližnja naselja.[113]

Rusko bombardiranje Mariupola, 3. marec 2022
Dim iz številnih zgradb sredi močnega ruskega bombardiranja v Mariupolu, 3. marec 2022

4. marca je Bojčenko izjavil, da mestu zmanjkuje zalog, in pozval k humanitarnemu evakuacijskemu koridorju in ukrajinskim vojaškim okrepitvam.[114][115] Izjavil je tudi, da ruski BM-21 Grad obstreljujejo mestne bolnišnice in da prebivalci Mariupola nimajo več gretja, tekoče vode ali elektrike.[116] Kasneje istega dne je bila predlagana začasna prekinitev ognja za regijo Mariupol, da bi državljanom omogočili evakuacijo.[117]

5. marca je ukrajinska vlada objavila, da želi evakuirati 200.000 civilistov iz Mariupola. Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC) je napovedal, da bo deloval kot garant za novo premirje, ki bo omogočilo to evakuacijo.[118] Rdeči križ je razmere v Mariupolu opisal kot »izjemno hude«.[119] Po treh dneh obstreljevanja je bilo razglašeno premirje, ki naj bi veljalo od 11:00 do 16:00.[120] Civilisti so se začeli evakuirati iz Mariupola po humanitarnem koridorju v mesto Zaporožje. Ko so civilisti vstopili v evakuacijski koridor, so ruske sile nadaljevale z obstreljevanjem mesta, zaradi česar so se morali evakuiranci vrniti nazaj.[121]

Ukrajinske oblasti so pozneje sporočile, da ruske sile niso upoštevale prekinitve ognja in so nadaljevale z obstreljevanjem mesta.[122] Ruski uradniki so ukrajinske sile obtožili, da civilistom niso dovolile evakuacije proti Rusiji.[123] DLR je poročala, da so iz Mariupola evakuirali le 17 civilistov.[124]

Rdeči križ je 6. marca sporočil, da je bil drugi poskus evakuacije civilistov iz Mariupola ponovno neuspešen.[125] Anton Heraščenko, ukrajinski uradnik, je dejal, da se je drugi poskus vzpostavitve humanitarnega koridorja za civiliste v Mariupolu končal z ruskim bombardiranjem.[125] Rdeči križ je sporočil, da so v Mariupolu »uničujoči prizori človeškega trpljenja«.[125][126] Pozneje zjutraj je Ina Sovsun, ukrajinska poslanka, izjavila, da so ruske sile poškodovale cevovod za gorivo, ki oskrbuje Mariupol, zaradi česar je več kot 700.000 ljudi ostalo brez ogrevanja, in dejala, da bi ljudje lahko zmrznili do smrti, saj je temperatura tisti čas pogosto padla pod 0 °C.[127] Bombardiranje je zadelo tudi zadnji delujoči telefonski stolp v mestu.[128]

7. marca je direktor operacij ICRC izjavil, da so bili sporazumi o humanitarnem koridorju sklenjeni le načeloma, brez potrebne natančnosti glede poti, ur in dogovora o tem, ali je sploh mogoče prinesti blago. Ekipa ICRC je ugotovila, da je bila ena od predlaganih koridorskih cest minirana in je o tem začela pogovore z ruskimi in ukrajinskimi silami.[129][130]

8. marca je bil izveden nov poskus evakuacije civilistov, vendar je ukrajinska vlada obtožila Rusijo, da je ponovno kršila premirje z bombardiranjem evakuacijskega koridorja.[131]

9. marca je Associated Press poročal, da so mestni delavci v množičnem grobu na enem od mestnih pokopališč pokopali na desetine ukrajinskih civilistov in vojakov. Prejšnji dan je rusko granatiranje zadelo pokopališče, prekinilo pokope in poškodovalo zid.[132][133] Pozneje je propadel še en poskus prekinitve ognja, potem ko je Orlov poročal, da so ruski vojaki streljali na gradbene delavce in evakuacijske točke. Orlov je pomanjkanje oskrbe v mestu opisal kot tako hude, da prebivalci topijo sneg, da bi dobili vodo.[134] Kasneje istega dne je mestni svet Mariupola izdal izjavo, da je ruski zračni napad zadel in uničil porodnišnico in otroško bolnišnico.[135][136][137] Ukrajinski uradniki so navedli, da so bili ubiti trije civilisti, najmanj 17 pa je bilo ranjenih.[138]

Napredovanje v mestu

[uredi | uredi kodo]

Ruski prodor v mesto

[uredi | uredi kodo]
Ceste v Mariupolu, 12. marec 2022

Ukrajinska vojska je 12. marca izjavila, da so ruske sile zavzele vzhodno obrobje Mariupola.[139] Kasneje je konvoj vozil 82 etničnih Grkov lahko zapustil mesto po humanitarnem koridorju.[140][141]

Bojčenko je 13. marca izjavil, da so ruske sile v preteklih 24 urah mesto bombardirale najmanj 22-krat, s sto bombami, in dodal, da zalog hrane in vode v mestu primankuje.[142][143] Ukrajinsko ministrstvo za notranje zadeve je sporočilo, da je ukrajinska nacionalna garda čez dan z artilerijskimi udari poškodovala več ruskih oklepnih vozil.[144] İsmail Hacıoğlu, vodja lokalne mošeje sultana Sulejmana, je izjavil, da 86 turških državljanov v mestu čaka na evakuacijo s strani turške vlade.[145]

Več kot 160 avtomobilov je lahko zapustilo mesto 14. marca ob 13:00 po lokalnem času, kar je bila prva dovoljena evakuacija med obleganjem. Rusko obrambno ministrstvo je navedlo, da so v mesto, potem ko so ruske sile zavzele obrobje, pripeljali 450 ton humanitarne pomoči.[146] Ukrajinski vojaški predstavniki naj bi pozneje ubili 150 ruskih vojakov in uničili 10 ruskih vozil.[147]

Istega dne je Ramzan Kadirov, vodja Čečenije, izjavil, da čečenski vojaki sodelujejo v obleganju in so za kratek čas vstopili v Mariupol, preden so se umaknili. Kadirov je tudi izjavil, da je bil Adam Delimhanov, tesen zaveznik in član državne dume, poveljnik čečenskih sil v Mariupolu.[148] Pogreb stotnika Alekseja Gluščaka iz GRU je bil v Tjumnu in razkrito je bilo, da je umrl blizu Mariupola, verjetno v zgodnjih fazah obleganja.[149]

15. marca je okoli 4000 vozil z okoli 20.000 civilisti lahko zapustilo mesto.[150]

Civilni begunci v Mariupolu, 12. marec 2022

Uradnik ukrajinske vlade Anton Heraščenko je dejal, da je bil ruski generalmajor Oleg Mitjaev, poveljnik 150. motorizirane strelske divizije, ubit, ko so ruske sile poskušale vdreti v mesto.[9][151] Regionalno dramsko gledališče Doneck, v katerem je poiskalo zatočišče na stotine civilistov, je bilo 16. marca zadeto v ruskem zračnem napadu in uničeno.[152] Pavlo Kirilenko, guverner Donecke oblasti, je pozneje izjavil, da so ruske sile ciljale tudi na bazen Neptun.[153]

18. marca so sile DLR sporočile, da so zavzele letališče Mariupol.[154] Po besedah ​​župana so spopadi pozneje dosegli središče mesta,[155] 19. marca pa so se ruske in ukrajinske sile začele spopadati pri jeklarni Azovstal.[156] Istega dne je predsednik Volodimir Zelenski polkovniku Volodimirju Baranjuku in majorju Denisu Prokopenku, vodjema obrambe v Mariupolu, podelil čast heroja Ukrajine, najvišje vojaško priznanje v državi.[157][158] V tem času je bil major Mikita Nadtočij, poveljnik drugega bataljona polka Azov, med poskusom prevoza ubitih in ranjenih v bolnišnico v Azovstalu ranjen v ruskem zračnem napadu. Iz Mariupola so ga skupaj z drugimi hudo ranjenimi vojaki evakuirali v prvi helikopterski evakuaciji iz Azovstala 21. marca.[159]

20. marca je mestni svet Mariupola trdil, da so ruske sile v zadnjem tednu prisilno deportirale »več tisoč« ljudi v taborišča in oddaljena mesta v Rusiji.[39][160][161] Rusija je obtožbe zanikala.[161] Istega dne je bila v ruskem bombardiranju uničena stavba umetniške šole, v kateri je zatočišče poiskalo okoli 400 ljudi.[162]

Ukaz ruskega ministrstva za obrambo o predaji, odložitvi orožja in evakuaciji mesta je bil oddan 20. marca, pri čemer je ministrstvo zahtevalo pisni odgovor do 02:00 UTC naslednji dan.[163] Ukrajinska vlada in župan Mariupola sta ultimat zavrnila.[164] V tem trenutku je eden od poveljnikov ukrajinskega bataljona razmere v mestu opisal z besedami »bombe padajo vsakih 10 minut«.[161]

Ukrajinske enote so v Mariupolu uničile ruski tank
Ukrajinski vojaki, ki napadajo ruski tank v Mariupolu

23. marca so lokalne oblasti, vključno z županom, zapustile mesto zaradi vse slabših razmer.[165] Naslednji dan so ruske sile vstopile v središče Mariupola[166] in zavzele pravoslavno cerkev priprošnje Matere božje. Mestna uprava je trdila, da poskušajo Rusi demoralizirati prebivalce z javnim vzklikanjem trditev o ruskih zmagah, vključno z izjavami, da je bila Odesa zavzeta.[167]

Vadim Bojčenko je 27. marca dejal, da so ruske sile, medtem ko je bil Mariupol še pod ukrajinskim nadzorom, prodrle globoko v mesto in da je potrebno narediti »popolno evakuacijo« prebivalstva mesta.[168] Do te točke je ukrajinskim vojakom zmanjkalo hrane in čiste pitne vode in analitik je verjel, da se ukrajinske sile ne bodo mogle boriti več kot nekaj dni. Vendar so ukrajinski častniki zavrnili evakuacijo iz mesta, saj niso želeli zapustiti svojih ranjenih in mrtvih vojakov in civilistov.[169] Računalniški muzej »Club 8bit« je bil uničen.[170]

Obstreljena stanovanjska hiša v Mariupolu, 23. marec 2022

28. marca je župan Vadim Bojčenko v televizijskem intervjuju dejal, da »smo danes v rokah okupatorjev«,[171] tiskovni predstavnik urada župana Mariupola pa je sporočil, da je bilo v mestu od začetka napada ubitih »skoraj 5000 ljudi«.[172][172][173][174] Ukrajinska vlada je ocenila, da je bilo »od 20.000 do 30.000« prebivalcev Mariupola prisilno poslanih[38] v taborišča v Rusiji[39] pod ruskim vojaškim nadzorom.[38] Čez dan so ruske sile zavzele upravno stavbo v severnem okrožju Kalmjuski[11] in vojaško poveljstvo polka Azov.[175] Poleg tega je ruski tiskovni predstavnik Igor Konašenkov sporočil, da so ruske sile sestrelile ukrajinski Mil Mi-8,[176] ki je bil po njegovih besedah ​​namenjen v Mariupol, da bi evakuiral voditelje polka Azov.[177] Na splošno je bilo po besedah ​​ukrajinskega predsednika Zelenskega 90 odstotkov pilotov helikopterjev, poslanih v Mariupol med obleganjem, da bi oskrbeli ukrajinske sile in evakuirali ranjene, izgubljenih zaradi ruske zračne obrambe,[178] medtem ko je ukrajinski general potrdil izgubo treh helikopterjev.[179] Naslednji dan naj bi ruske sile ukrajinske enote v mestu verjetno razdelile na dva in morda celo na tri žepe.[180]

2. aprila so ruske sile zavzele stavbo SBU v središču Mariupola,[181] nato pa ni bilo več poročil o bojih na tem območju. 4. aprila se je en ukrajinski bataljon predal,[182] ruski uradniki pa so dva dni pozneje izjavili, da so zajeli 267 ukrajinskih marincev iz 503. bataljona ukrajinskih mornariških sil.[183] Zaradi predaje so bile črte med ukrajinsko 36. ločeno mornariško brigado in polkom Azov pretrgane.[182] Ukrajina je trdila, da je izvedla za ponovno oskrbo ali dostavo okrepitev sedem misij v tovarno Azovstal z uporabo približno 16 Mi-8, v parih po dva ali štiri, od katerih sta bila dva sestreljena.[184] Ukrajinske trditve niso preverjene, vendar je Rusija v tem času trdila (5. aprila), da je sestrelila dva ukrajinska Mi-8.[185] 7. aprila je DLR objavila, da je središče Mariupola očiščeno ukrajinskih sil.

Medtem so ruske enote 1. aprila začele napredovanje z jugozahoda, tako da je ukrajinska vojska do 7. aprila delno nadzorovala območje okoli pristanišča na jugozahodu Mariupola.[186] 4. aprila je projektil ruske mornarice zadel tovorno ladjo, s sedežem na Malti, ki je plula pod zastavo Dominike, zaradi česar je ladja zagorela.[187] Poleg tega so ruske sile 7. aprila zavzele most, ki vodi do jeklarne Azovstal.[188] Naslednji dan so ruske čete zavzele južni del pristanišča Mariupol.[189]

10. aprila so ruske sile zavzele ribiško pristanišče in ločile ukrajinske enote v pristanišču od tistih v jeklarni Azovstal v dva žepa, medtem ko je bil možen tretji žep osredotočen na jeklarno Ilič na severu.[190] Naslednji dan so sile DLR trdile, da so zavzele 80 % Mariupola. Lokalne ukrajinske sile so pričakovale, da bo mesto kmalu padlo, saj jim je zmanjkovalo streliva, analitiki Inštituta za preučevanje vojne pa so menili, da bo Mariupol padel v enem tednu.[191][192]

Zadnji uporniški žepi

[uredi | uredi kodo]

11. aprila so ruski mediji poročali, da je bilo zajetih 160 ukrajinskih vojakov iz 36. ločene mornariške brigade zajetih z njihovo opremo.[193]

V noči med 11. in 12. aprilom[194] je Baranjuk vodil 36. ločeno mornariško brigado v poskusu preboja iz ruskega obkroža pri jeklarni Ilič proti severu. Ko so jih opazili, so se razbili v manjše skupine,[195] pri čemer se je nekaterim uspelo povezati z borci polka Azov v obratu Azovstal na jugovzhodu.[196][197] Med prebojem je bilo ubitih ali ujetih veliko število ukrajinskih vojakov.[182] Usoda Baranjuka je sprva ostala neznana.[195] Pozneje je DLR trdila, da je identificirala truplo Baranjuka, potem ko so njihove specialne enote blokirale ukrajinski preboj.[194] Vendar se je 8. maja Baranjuk pojavil živ v intervjuju za RT, skupaj z načelnikom štaba 36. brigade Dmitrom Kormjankovim. Poročala sta, da so ju ujeli med poskusom pobega.[4]

12. aprila je Aiden Aslin, Britanec, ki se je boril z ukrajinskimi marinci, poročal, da se bo njegova enota predala, ker jim je zmanjkalo streliva, hrane in drugih zalog.[198] Kasneje, zvečer,[199] je Rusija izjavila, da se je v jeklarni Ilič predalo 1026 marincev 36. ločene mornariške brigade, vključno s 162 častniki.[196][200][201] Po navedbah Rusije je bilo med ujetniki 400 ranjenih borcev.[199] Kasneje je Rusija sporočila, da je zajela dodatnih 134 ukrajinskih vojakov, s čimer je skupno število ujetnikov poraslo na 1160.[202] Ukrajina je potrdila, da je bilo ujetih skoraj 1000 marincev,[182] vključno z ranjenimi in tistimi, ki so ostali v tovarni Ilič.[203] 13. aprila so ruske sile zavarovale tovarno Ilič, s čimer so število žepov v Mariupolu zmanjšale na dva,[196] medtem ko je Rusija tudi objavila, da je prevzela popoln nadzor nad trgovskim pristaniščem,[204] kar je bilo potrjeno tri dni pozneje.[205] Poveljnik polka Azov Prokopenko je kritiziral vojake, ki so se predali, medtem ko je pohvalil tiste, ki so se uspeli povezati z njegovo enoto.[206] Prokopenko, pa tudi ukrajinski obveščevalni častnik Illia Samojlenko, sta prav tako krivila Baranjuka za velike izgube, povzročene ukrajinskim silam, in izjavila, da so bila njegova dejanja neusklajena. Po besedah ​​Prokopenka je Baranjuk poskus preboja izvedel brez opozorila drugim enotam in smer napada ni bila predhodno dogovorjena,[182] medtem ko je Samojlenko Baranjuka označil za »strahopetca« in dejal, da je poskušal pobegniti iz mesta, »s seboj pa je vzel ljudi, tanke in strelivo«.[207]

Medtem je ukrajinski časopis citiral ukrajinskega vojaškega strokovnjaka Olega Ždanova, ki je trdil, da je do te točke ruska 810. gardna mornariška pehotna brigada, prvotno poslana iz Feodozije na Krimu, med obleganjem utrpela izjemno velike izgube, do te mere, da je bila »dvakrat uničena«.[208]

Odpor v jeklarni Azovstal

[uredi | uredi kodo]

Umik v Azovstal

[uredi | uredi kodo]
Jeklarna Azovstal leta 2014

15. aprila je ukrajinski vojaški poveljnik pozval vojaške okrepitve, naj pridejo in »prebijejo obleganje« Mariupola. Dejal je tudi, da je »situacija kritična in da so boji hudi«, a da je pošiljanje okrepitev in prekinitev obleganja »mogoče in potrebno izvesti čim prej«.[209] Istega dne je tiskovni predstavnik ukrajinskega obrambnega ministrstva Oleksandr Motuzjanik poročal, da je Rusija začela uporabljati bombnike dolgega dosega Tu-22M3 za napade na cilje v Mariupolu.[210] Jeklarna Azovstal, srce enega od preostalih žepov upora, je bila dobro branjena in opisana kot »trdnjava v mestu«, saj je bila jeklarna ogromen kompleks, ki je otežil lociranje ukrajinskih sil in je imela delavnice, ki jih je bilo težko uničiti iz zraka. Poleg tega je kompleks vseboval sistem podzemnih rovov, zaradi česar bi bilo čiščenje celotnega kompleksa ukrajinskih sil zahtevno.[211] Čez dan so ruske sile zavzele oporišče 12. operativne brigade (ru; uk) ukrajinske nacionalne garde v zahodnem Mariupolu.[212]

16. aprila so enote DLR zavzele policijsko postajo v bližini plaže v Mariupolu,[212] ruske sile pa so potrdile, da so zavzele center za nadzor prometa plovil v pristanišču.[205] Nekaj ​​dni po zavzetju pristanišča, 20. aprila, je ukrajinski marinski častnik trdil, da so marinci in azovske sile iz tovarne Azovstal izvedle operacijo evakuacije okoli 500 pripadnikov ukrajinske mejne straže in nacionalne policije iz pristanišča, ker jim je zmanjkovalo streliva. Po besedah ​​častnika so se ukrajinske sile iz žepa Azovstal oklepno prebile do pristanišča in naredile zaščitni ogenj, medtem ko se je 500 obkoljenih vojakov umaknilo v obrat Azovstal.[18] Kasneje je Rusija objavila, da so bila vsa urbana območja mesta očiščena ukrajinskih sil, in trdila, da so ukrajinske sile ostale samo še v jeklarni Azovstal.[45] Vendar je bilo poročano, da se spopadi nadaljujejo v bližini ulice Flockaja v zahodnem okrožju Primorski.[205]

18. aprila je bilo ocenjeno, da je bilo v bojih uničenih 95 % mesta.[49] Ukrajinski vojaki niso upoštevali ruskega ultimata o predaji in so se odločili, da se bodo borili do konca. Rusija je grozila z »uničenjem« tistih, ki so se še naprej borili.[213] Vojaški strokovnjak je ocenil, da bi se lahko v mestu še vedno zadrževalo od 500 do 800 ukrajinskih vojakov,[214] medtem ko so ruski uradniki ocenili, da se v tovarni Azovstal zadržuje 2500 ukrajinskih vojakov in 400 tujih prostovoljcev.[213]

Obleganje Azovstala

[uredi | uredi kodo]

20. aprila so ruske sile in sile DLR le malo napredovale na obrobju tovarne Azovstal.[215] Ruski predsednik Vladimir Putin je 21. aprila ukazal ruskim enotam, naj ne napadejo jeklarne Azovstal, temveč naj jo blokirajo, dokler tamkajšnjim ukrajinskim silam ne zmanjka zalog. Dejal je tudi, da se je »dokončanje bojnih del za osvoboditev Mariupola končalo z uspehom«, medtem ko je ukrajinski uradnik ovrgel Putinove komentarje in dejal, da je ruska odločitev za izvedbo blokade namesto napada na jeklarno pomenila, da je Rusija priznala svojo nezmožnost fizičnega zavzetja Mariupola.[216][217] General sir Richard Barrons, nekdanji poveljnik poveljstva združenih sil Združenega kraljestva, je ocenil, da bitka za elektrarno glede nadzora nad mestom in njegovimi cestami ni več »resnično pomembna«, saj sta Rusija in Krim zdaj povezana. Po njegovem mnenju bi bilo premagovanje ukrajinskih sil v tovarni za ruske enote »res težko« brez »ogromnih stroškov za obe strani«.[218] Kljub ukazani blokadi so ruske sile napredovale znotraj 20 m nekaterih ukrajinskih položajev.[219]

22. aprila naj bi ruske sile očistile zahodno okrožje Primorski ukrajinskih sil, brez poročil o spopadih, vse preostale ukrajinske sile pa so bile obkoljene v jeklarni Azovstal.[44] Po navedbah Ukrajine so se 23. aprila znova začeli zračni napadi in očitno kopenski napad na jeklarno Azovstal. Svetovalec ukrajinskega predsednika je dejal: »Sovražnik poskuša zadušiti zadnji odpor branilcev Mariupola na območju Azovstala«.[220] Vendar tega ni bilo mogoče neodvisno potrditi.[221] Vodja ukrajinske varnosti Oleksij Danilov je trdil, da je ponoči helikopter ponovno oskrbel Azovstal.[222] Istega dne so poročali, da Rusija premešča sile iz Mariupola na druge fronte v vzhodni Ukrajini, pri čemer naj bi Rusija iz Mariupola prerazdelila 12 enot.[222] Naslednji dan so ruske sile nadaljevale z bombardiranjem ukrajinskih položajev v jeklarni Azovstal, pri čemer so poročali, da so ruske sile morda načrtovale ponovni napad na objekt.[223] Po navedbah Ukrajine so bili v noči s 27. na 28. april izvedeni najmočnejši zračni napadi proti Azovstalu, pri čemer je več kot 50 napadov letal Tu-22M3, Su-25 in Su-24 zadelo objekt. Ukrajina je trdila, da je bila zadeta vojaška ambulanta, pri čemer se je število ranjenih povečalo s 170 pred napadom na več kot 600 po bombnem napadu.[224][225]

Evakuacija civilistov

[uredi | uredi kodo]
Avtobusi ICRC se pripravljajo na evakuacijski konvoj 8. maja 2022 v Zaporožju

30. aprila so Združeni narodi in Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC) začela izvajati evakuacije po humanitarnem koridorju.[226][227] Ta koridor je bil vzpostavljen po potovanju generalnega sekretarja Združenih narodov Antónia Guterresa v Moskvo teden prej, kjer je osebno posredoval pri dogovoru.[227] 30. aprila je jeklarno Azovstal zapustilo 20 civilistov, medtem ko so ruski mediji trdili, da jih je bilo 25. Potekali so pogovori o poskusu izpustitve preostalih okoli 1000 civilistov.[228][229] Vsaj dve ženi pripadnikov polka Azov sta pozvali k sočasni evakuaciji približno 2000 vojakov, ki bodo ostali po civilni evakuaciji, pri čemer sta izpostavili zaskrbljenost zaradi ravnanja Rusov z ujetniki ter pomanjkanja medicinske in prehrambene opreme.[230]

2. maja naj bi bilo evakuiranih okoli 100 civilistov.[231] Ruska letala so po podatkih ameriškega obrambnega ministrstva v Mariupolu uporabljala prosto padajoče bombe.[232] Poročali so tudi, da se ruske kopenske sile umikajo iz mesta, da bi morda okrepile svoje položaje drugje v Donbasu, kjer je Rusija izvajala obsežno ofenzivo. Po besedah ​​enega uradnika ameriškega Ministrstva za obrambo: »Prizadevanja Rusov okoli Mariupola so zdaj v veliki meri na področju zračnih napadov«.[233] 3. maja so ruske sile v Mariupolu ponovno začele z napadi na Azovstal.[234] Začeli so z napadom na jeklarno v tako imenovanih »težkih krvavih bitkah«.[235] Naslednji dan so poročali, da so Rusi vdrli v tovarno.[236] Ukrajinski politik David Arahamija je dejal: »Poskusi napada na tovarno se nadaljujejo že drugi dan. Ruske enote so že na ozemlju Azovstala.«[237] 5. maja je bilo približno 300 civilistom dovoljeno oditi, ker je Rusija odprla humanitarne koridorje. Ti koridorji so potekali od 8. do 18. ure.[238] Ukrajinske sile so ruski uspeh pripisale električarju, ki je ruskim silam dal informacije o podzemnem omrežju predorov, in trdile: »Včeraj so Rusi začeli napadati te predore z uporabo informacij, ki so jih prejeli od izdajalca.«[239]

5. maja je The Telegraph poročal, da je Rusija okrepila svoje bombardiranje bunkerjev jeklarske tovarne z uporabo termobaričnih bomb, da bi povečala uničujočo ognjeno moč proti preostalim ukrajinskim vojakom, ki so izgubili vse stike z vlado v Kijevu; v svojih zadnjih sporočilih je Zelenski pooblastil poveljnika obkoljene jeklarne, da se po potrebi preda pod pritiskom povečanih ruskih napadov.[240]

6. maja je bilo po podatkih Združenih narodov evakuiranih skupaj okoli 500 civilistov. Polk Azov je poročal o enem ubitem borcu in šestih ranjenih, medtem ko je pomagal pri evakuaciji civilistov.[241]

7. maja je ukrajinska vlada sporočila, da so bile evakuirane vse preostale ženske, otroci in starejši, ki so bili v jeklarni Azovstal.[242][243][244]

Konec obleganja

[uredi | uredi kodo]
Bombardiranje Azovstala, maj 2022

8. maja je poveljnik 36. ločene brigade mornariške brigade Sergij Volinskji dejal, da »naj višja sila najde način za našo rešitev«. Glede njihovega tedanjega stanja je povedal: »Počutim se, kot da sem pristal v peklenskem resničnostnem šovu, v katerem se mi vojaki borimo za svoja življenja in ves svet gleda to zanimivo epizodo. Bolečina, trpljenje, lakota, beda, solze, strahovi, smrt. Vse je resnično.« Predsednik Zelenski je obljubil, da »delamo na evakuaciji naše vojske«.[245]

9. maja je Ljudska republika Doneck organizirala parado ob dnevu zmage v Mariupolu. Dogodka je sodeloval voditelj republike Denis Pušilin.[246] Istočasno je v bližini Mariupola potekalo srečanje ruskih vojaških predstavnikov in ukrajinskih poveljnikov iz Azovstala, vključno z majorjem Prokopenkom, ki so jih na kraj srečanja pripeljala ruska oklepna vozila iz Azovstala. Na srečanju so bili dogovorjeni pogoji predaje Ukrajincev.[247]

Ukrajinske oblasti so 10. maja poročale, da je več kot 1000 ukrajinskih vojakov, od tega na stotine ranjenih, ostalo ujetih v jeklarni Azovstal.[248][249]

Inštitut za preučevanje vojne je opazil pomanjkanje ruske kopenske ofenzive 12. maja,[250] vendar je opozoril, da so ruske sile naslednji dan verjetno zavarovale avtocesto M14.[251]

16. maja je Aleksander Hodakovski, poveljnik brigade DLR, nameščene blizu Azovstala, izjavil, da je skupina devetih vojakov prišla iz tovarne na pogajanja pod belo zastavo.[252] Istega dne je ukrajinski generalštab sporočil, da je mariupolski garnizon »izpolnil svojo bojno nalogo« in da se je začela »evakuacija« iz jeklarne Azovstal. Vojska je sporočila, da so 264 pripadnikov, od tega 53 hudo ranjenih, z avtobusi odpeljali na območja pod nadzorom ruskih sil.[253] Poveljnik polka Azov Denys Prokopenko je objavil objavo na družabnih omrežjih, v kateri je zapisal: »Da bi rešili življenja, celoten mariupolski garnizon izvaja odobreno odločitev vrhovnega vojaškega poveljstva in upa na podporo ukrajinskega ljudstva.« Ranjene ukrajinske vojake iz obrata Azovstal so prepeljali na zdravljenje v mesto Novoazovsk, ki je pod nadzorom DLR.[254] Evakuaciji ranjenih vojakov je v naslednjih dneh sledila predaja preostale garnizije. Namestnica ukrajinskega obrambnega ministra Hanna Maliar je dejala: »Zahvaljujoč branilcem Mariupola je Ukrajina pridobila kritično pomemben čas za oblikovanje rezerv in pregrupiranje sil ter prejemanje pomoči partnerjev. In izpolnili so vse svoje naloge. Vendar je nemogoče deblokirati Azovstal z vojaškimi sredstvi.«[255]

Ukrajinski ujetniki po padcu Azovstala

Ruski tiskovni sekretar Dmitrij Peskov je dejal, da je ruski predsednik Vladimir Putin zagotovil, da bodo borci, ki so se predali, obravnavani »v skladu z mednarodnimi standardi«, medtem ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v nagovoru dejal, da se »delo vračanja fantov domov nadaljuje in to delo potrebuje občutljivost – in čas.« Nekateri vidni ruski zakonodajalci so pozvali vlado, naj zavrne izmenjave ujetnikov za pripadnike polka Azov.[256] ICRC je predane vojake na zahtevo obeh strani registriral kot vojne ujetnike in zbiral podatke za stik z njihovimi družinami.[257]

18. maja so ruska artilerija in letala znova bombardirala preostale branilce Azovstala. Vodstvo DLR je trdilo, da se lokalni visoki ukrajinski poveljniki še niso predali.[258] Po ruskih virih so se zadnji branilci predali 20. maja, med njimi podpolkovnik Prokopenko, major Volinskji in stotnik Svjatoslav Palamar, namestnik poveljnika polka Azov.[259][260] Rusko obrambno ministrstvo je trdilo, da je bilo med 16. in 20. majem iz Azovstala odpeljanih skupaj 2439 ujetnikov in da je jeklarna zdaj pod nadzorom ruskih sil in sil DLR.[261][262][263]

Posledice

[uredi | uredi kodo]

18. maja je Denis Pušilin napovedal, da bo Donecka ljudska republika porušila Azovstal, Mariupol pa bo spremenila v letovišče.[264]

Ruski blogerji Telegrama so delili videoposnetek, ki naj bi prikazoval ruske vojake, ki so 22. maja napadli nekaj preostalih ukrajinskih vojakov v Azovstalu.[265] Vodja DLR Denis Pušilin je trdil, da so na območju tovarne Azovstal odkrili in ujeli nekaj ukrajinskih upornikov.[266]

26. maja je Rusija po odstranitvi min znova odprla pristanišče Mariupol za trgovska plovila.[267]

Izbruh kolere

[uredi | uredi kodo]

Ukrajinski parlament je 30. aprila 2022 izjavil, da so bile življenjske razmere v mestu zmanjšane na »srednjeveško« raven in da je bila večina mestne sanitarne in zdravstvene infrastrukture uničene, zaradi česar so prebivalci mesta potencialno izpostavljeni tveganju bolezni.[268]

Konec aprila je mestni svet Mariupola pozval k evakuaciji 100.000 prebivalcev in opozoril na »smrtonosne epidemije« v mestu.[269]

28. aprila 2022 je Rospotrebnadzor izdal resolucijo s 40 odstavki, v kateri poziva k dodatnim ukrepom v zvezi s pitno in odpadno vodo, zlasti v krajih, ki so postali kraji za ukrajinske begunce (zlasti v oblasteh Belgorod, Brjansk, Kursk, Rostov in Voronež), kot tudi zagotavljanje informacij državljanom o koleri do 1. junija 2022. Vlada Rostovske oblasti je napovedala, da bodo ukrajinske begunce v Rusiji testirali na kolero.[269]

Svetovna zdravstvena organizacija je 17. maja 2022 opozorila na možnost izbruha kolere v Ukrajini, regionalni direktor SZO za Evropo Hans Kluge pa je dejal: »Zaskrbljeni smo zaradi morebitnega izbruha kolere na zasedenih območjih, kjer je vodovodna in sanitarna infrastruktura poškodovana ali uničena.« Takšne pomisleke je ponovila vodja WHO za incidente v Ukrajini Dorit Nican, ki je poročala o »močvirjih« odpadne vode na ulicah Mariupola in trdila, da je v mestu prišlo do primerov mešanja odplak in pitne vode.[270]

6. junija 2022 je namestnik ukrajinskega ministra za zdravje Igor Kuzin posvaril pred morebitnim izbruhom kolere v mestu; češ da so že prisotni vsi predpogoji za izbruh. Poleg Mariupola so ukrajinske delovne enote testirale zemljo in pitno vodo v Kijevski, Žitomirski, Černigovski in Sumijski oblasti. Kmalu po njegovi objavi so ruske okupacijske oblasti v mestu uvedle karanteno.[271]

Župan Bojčenko je 11. junija dejal, da je v mestu izbruhnila kolera, saj je zaradi bombardiranja prišlo do okvare sanitarnih sistemov, na ulicah pa gnijejo trupla.[272]

Širjenje

[uredi | uredi kodo]

Zdravstveni uradniki v Ukrajini in Rusiji so opozorili, da bi se kolera lahko razširila izven Mariupola, pri čemer so ruski vladni uradniki v regijah, ki mejijo na Ukrajino, ustanovili laboratorije za zdravljenje kolere. Ukrajinska epidemiologinja Ljudmila Muharska je opozorila, da se lahko izbruh razširi po preostalem delu Donbasa, možni pa so tudi izbruhi črevesnih okužb, griže, salmoneloze ter hepatitisa A in E. Drugi epidemiologi so povedali, da je bilo zaradi rotacije ruskih vojakov, ki se borijo v Ukrajini, in deportacije Ukrajincev v filtracijska taborišča v Rusiji, širjenje izbruha kolere v Rusijo neizogibno.[273]

Žrtve

[uredi | uredi kodo]

Vojaške žrtve

[uredi | uredi kodo]

Po navedbah Ukrajine je bilo med obleganjem ubitih okoli 6000 ruskih vojakov,[28] medtem ko je Rusija navedla, da je do začetka obleganja tovarne Azovstal sredi aprila umrlo več kot 4000 ukrajinskih vojakov [45] in da so po obleganju objakta našli še trupla 152 ukrajinskih vojakov v nedelujočem hladilnem tovornjaku v Azovstalu. Pod njimi so našli razstrelivo, ki lahko uniči trupla. Trupla naj bi predali Ukrajini.[274][275] Do 12. junija je Rusija vrnila trupla približno 220 umrlih ukrajinskih vojakov, ki so se vsi borili v jeklarni Azovstal, medtem ko je »prav toliko trupel« ostalo še v Mariupolu. Tretjina teh je bila vojakov iz enote Azov.[276] Pozneje je bilo vrnjenih še 145 trupel ubitih v Mariupolu.[277][278][279]

Ukrajina je trdila, da je 810. mornariška pehotna brigada ruske črnomorske flote do sredine aprila utrpela 158 izgub, 500 ranjenih in 70 pogrešanih, medtem ko je 126. obalna obrambna brigada črnomorske flote,[280] enota s približno 2000 vojaki,[281] utrpela 75-odstotne izgube.[280] Poleg tega je Ukrajina trdila, da je bilo do konca marca ubitih 14 pripadnikov specialnih enot ruskega Specnaza GRU.[282]

Po navedbah Rusije je bilo med obleganjem ujetih približno 3903 ukrajinskih vojakov,[d] medtem ko je Ukrajina potrdila, da je bilo več kot 3500 vojakov z dodatnim bataljonom ujetih.[33] 8. junija je bilo iz DLR v Rusijo premeščenih več kot 1000 vojnih ujetnikov.[283]

Civilne žrtve

[uredi | uredi kodo]
Glej tudi: Žrtve rusko-ukrajinske vojne § Ruska invazija na Ukrajino (2022)

Namestnik župana Mariupola Sergij Orlov je 9. marca izjavil, da je bilo od začetka ruske invazije v mestu ubitih najmanj 1.170 civilistov, mrtve pa so pokopavali v množičnih grobovih.[284] 11. marca je mestni svet izjavil, da je bilo med obleganjem ubitih najmanj 1582 civilistov, s čimer se je to število do 13. marca povečalo na 2187.[285][286] 14. marca je Oleksij Arestovič, svetovalec ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, izjavil, da je bilo v obleganju Mariupola ubitih več kot 2500 civilistov.[287] Vendar je mestni svet pozneje pojasnil, da je umrlo 2357 civilistov.[288]

Pjotr Andrjuščenko, svetovalec mestne vlade, pa je izjavil, da je bilo štetje sveta netočno in ocenil, da bi lahko skupno število ubitih civilistov doseglo 20.000. The New York Times je poročal, da so se uradniki v mestu trudili ugotoviti, koliko civilistov je umrlo ali izginilo med obleganjem. Videoposnetki, objavljeni na Telegramu, so pokazali, da so bili prebivalci soseske Čerjomuški prisiljeni pokopati trupla na dvorišču, drugi pa so morali poštno zgradbo spremeniti v improvizirano mrtvašnico in jo napolniti s trupli.[289]

16. marca je Associated Press (AP) poročal, da je dokumentiral, da je bilo veliko mrtvih »otrok in mater«, v nasprotju s trditvami ruske vlade, da civilisti niso bili tarče napadov.[290] Poročal je tudi, da so zdravniki v Mariupolu trdili, da zdravijo »10 ranjenih civilistov za vsakega poškodovanega ukrajinskega vojaka.«[290]

11. aprila je župan Mariupola Vadim Bojčenko izjavil, da je med ruskim obleganjem Mariupola umrlo več kot 10.000 civilistov.[291] 12. aprila so mestne oblasti poročale, da je bilo ubitih do 20.000 civilistov.[291] Istega dne je župan mesta poročal, da je bilo ubitih približno 21.000 civilistov.[292] 25. maja je svetovalec Vadima Bojčenka dejal, da je bilo v Mariupolu ubitih najmanj 22.000 civilistov.[37]

Do sredine junija so Združeni narodi izjavili, da so potrdili smrt 1348 civilistov, vendar dejali, da je dejansko število žrtev »verjetno na tisoče višje«.[34][35][36]

Boji so močno prizadeli grško manjšino v Ukrajini, ki je skoncentrirana v Mariupolu in okolici. Ruske sile so močno prizadele Sartano in Volnovaho, dve mesti v bližini Mariupola, ki imata veliko grškega prebivalstva, in ju skoraj popolnoma uničili.[293] Po besedah ​​vodje lokalne grške organizacije so borci polka Azov, ki je branil Mariupol, med samim obleganjem obravnavali civiliste kot talce in plenili njihovo premoženje.[294]

Humanitarno stanje

[uredi | uredi kodo]
Obstreljena stanovanjska hiša med 24-urnimi napadi, 3. marec 2022

6. marca je Petro Andrjuščenko, svetovalec župana Mariupola, poročal, da ljudje »pijejo iz luž na ulicah« zaradi izgube tekoče vode v mestu, ki je nastala zaradi večdnevnega ruskega obstreljevanja in bombnih napadov. Navedel je tudi, da ni toplote, elektrike in telefonske povezave.[295] Po navedbah ameriških uradnikov se civilisti niso mogli evakuirati iz mesta zaradi ponavljajočih se kršitev prekinitve ognja, napadov na dogovorjene evakuacijske koridorje in neposrednih napadov na civiliste, ki so se poskušali evakuirati.[296]

14. marca je drugi tiskovni predstavnik ICRC objavil, da se »stotisoče« ljudi v mestu »sooča s skrajnim ali popolnim pomanjkanjem osnovnih potreb, kot so hrana, voda in zdravila.«[297] 15. marca je podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk obtožila ruske sile, da so vzele okoli 400 civilistov za talce, potem ko so zavzele bolnišnico v mestu.[298] Ukrajinski uradniki so ruske sile obtožili, da so 16. marca streljale na evakuacijski konvoj in ranile pet civilistov.[299] 18. marca so ukrajinski uradniki izjavili, da se več kot 350.000 ljudi skriva med obleganjem Mariupola, še vedno pa nimajo dostopa do hrane ali vode.[300]

CNN je 21. marca poročal, da je uradnik v Mariupolu dejal, da se ljudje zaradi nenehnega bombardiranja in granatiranja bojijo zapustiti svoja podzemna zatočišča, tudi da bi dobili hrano in vodo, kar pomeni, da poskušajo manj piti in jesti.[161] CNN je 22. marca poročal, da je ruska vojska zaplenila 11 avtobusov, ki so bili namenjeni v mesto, da bi evakuirali civiliste.[301] Fox News je pozneje poročal, da so bili vsaj nekateri zaplenjeni avtobusi napolnjeni s humanitarnimi zalogami. Poročali so tudi, da je bilo aretiranih 15 humanitarnih delavcev v avtobusih, ki so poskušali prenesti hrano v Mariupol.[302] CNN je tudi poročal, da so bili do tega datuma neuspešni vsi poskusi, da bi v Mariupol pripeljali prazne avtobuse za evakuacijo civilistov.[301] 23. marca je ukrajinski predsednik Zelenski objavil, da 100.000 civilistov še vedno ne more priti iz Mariupola in da so ujeti v »nečloveških razmerah« brez hrane, tekoče vode ali zdravil.[301][303]

1. aprila je reševalno prizadevanje ZN za prevoz več sto preživelih civilistov iz Mariupola s 50 avtobusi spodletelo.[304]

Končno je ICRC poročal, da je pomagal olajšati varno evakuacijo več kot 10.000 civilistov iz Mariupola in Sumija.[305]

Vojni zločinih ruskih sil

[uredi | uredi kodo]
Glej tudi: Vojni zločini med rusko invazijo na Ukrajino (2022)

Ruske sile so med obleganjem zagrešile številne vojne zločine. Nekateri mediji so zločine, ki so se zgodili, opisali kot najhujše v 21. stoletju.[306]

Ukrajinske oblasti so 25. marca ruskega generalpolkovnika[307] Mihajla Mizinceva obtožile, da je ukazal bombardirati mariupolsko otroško in porodnišnico ter mestno gledališče, kjer se je zateklo 1200 civilistov.[3] Zahodni in ukrajinski viri so Mizinceva zaradi njegove domnevne vloge pri obleganju poimenovali »mesar Mariupola«,[2][3][308] Združeno kraljestvo pa ga je sankcioniralo.[307] Obtožen, da je osebno vodil vojne zločine med obleganjem, je Mizincev ukrajinske enote obtožil, da so ustvarile »strašno človeško katastrofo«, in nadalje trdil, da bo omogočil varen izhod ukrajinskih civilistov iz Mariupola. Trditve Mizinceva je podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk zavrnila kot »manipulacijo«.[308]

Streljanje evakuacijskih kontrolnih točk

[uredi | uredi kodo]

Veleposlanik ZDA pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi Michael Carpenter je 7. marca dva incidenta, ki sta se zgodila v Mariupolu 5. in 6. marca, označil za vojna zločina. Navedel je, da so ruske sile na oba datuma bombardirale dogovorjene evakuacijske koridorje, medtem ko so jih civilisti poskušali uporabiti.[296]

Bombardiranje porodnišnice in otroške bolnišnice

[uredi | uredi kodo]
Glej tudi: Letalski napad na bolnišnico v Mariupolu in Ženske v ruski invaziji na Ukrajino (2022)
Posledice bombnega napada na otroško bolnišnico in porodnišnico v Mariupolu, 9. marec 2022

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je 9. marca po tem, ko sta bili v zračnem napadu poškodovani porodnišnica in otroška bolnišnica, tvitnil, da je bil napad »grozodejstvo«, skupaj z videoposnetkom ruševin stavbe.[309] Bolnišnica je bila uničena.[310] Ubiti so bili trije ljudje, vključno z mladim dekletom, najmanj 16 pa jih je bilo ranjenih; oblasti so izjavile, da je veliko več pacientov in bolnišničnega osebja pokopanih pod ruševinami eksplozije.[311]

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dejal, da je bila stavba prej porodnišnica, Rusija pa jo je bombardirala, ker jo je takrat zasedel polk Azov.[312][313]

Kasneje istega dne je tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova zavrnila bombni napad na bolnišnico kot »informacijski terorizem«, tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov pa je bombni napad označil za zrežiran.[314]

10. marca popoldne je rusko veleposlaništvo v Združenem kraljestvu na Twitterju sporočilo, da sta dve poškodovani nosečnici, ki so ju po napadu evakuirali, igrali igralki z »realističnim make-upom«, da je porodnišnico zasedel polk Azov in da v njej ni bilo žensk ali otrok, saj objekt »ni v obratovanju«.[315] Twitter je tvit kasneje odstranil, ker je kršil njegova pravila o dezinformacijah.[315] Dmitrij Peskov, tiskovni predstavnik ruskega predsednika, je kmalu po eksploziji izjavil, da bo ruska vlada incident preiskala.

Obtožbe s strani Rusije so se nato v Rusiji začele pojavljati na spletu, tudi na ruskem družbenem omrežju Telegram, ki ima več sto tisoč sledilcev.[316] Twitter je nato umaknil objave veleposlaništva.[316]

Nosečnico, ki so jo posneli, ko so jo na nosilih odnesli ranjeno (Rusija jo je obtožila, da je igralka), so premestili v drugo bolnišnico, nato pa je 13. marca umrla, saj se je njen otrok rodil mrtev. V bombnem napadu je utrpela številne poškodbe, med drugim je imela zdrobljeno medenico in odtrgan kolk, zaradi česar se je njen otrok rodil mrtev.[317] Zdravstveni delavci so povedali, da je, ko je videla, da je izgubila otroka, zavpila: »Ubij me zdaj!«[318] Trideset minut pozneje je umrla tudi ona.[318]

Preiskovalni novinarji so ovrgli ruske trditve, da so bili posnetki ponarejeni in da je bila bombardirana bolnišnica uporabljena kot vojaška postojanka.[319] Ruski novinar Aleksander Nevzorov je bil 22. marca obtožen v skladu z ruskim zakonom o »lažnih informacijah«, potem ko je objavil informacije o ruskem obstreljevanju porodnišnice v Mariupolu.[320] Po novem zakonu, sprejetem 4. marca, je lahko obsojen na do 15 let zapora.[321]

Bombardiranje regionalnega gledališča

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Zračni napad na mariupolsko gledališče.
The Donetsk Regional Drama Theatre was bombed on 16 March

16. marca je bilo v zračnem napadu napadeno in v veliki meri uničeno regionalno dramsko gledališče Doneck.[299] Mestni svet Mariupola je obtožil Rusijo, da je napadla dramsko gledališče, kamor se je zateklo najmanj sto civilistov.[322] Human Rights Watch je izjavil, da je v gledališču zatočišče poiskalo vsaj 500 civilistov.[323] Sergij Taruta, nekdanji guverner Donecke oblasti, je izjavil, da se je v notranjost zateklo 1300 ljudi.[324]

Satelitski posnetek, ki ga je 14. marca posnela družba Maxar Technologies, je pokazal, da je bila ruska beseda »otroci« z velikimi belimi črkami napisana na pločniku spredaj in zadaj gledališča, iz česar je bilo jasno razvidno, da so se v njem skrivali civilisti.[325] Ukrajinski minister za zunanje zadeve Dmitro Kuleba je trdil, da Rusija »ni mogla ne vedeti, da gre za civilno zaklonišče«. Po navedbah Vrhovne rade[pojasni] je bilo zaradi nenehnega obstreljevanja nemogoče začeti reševalne akcije v gledališču.[326] Mestni svet je tudi navedel, da so dostop do zavetišča v gledališču ovirale ruševine.[327] Rusko obrambno ministrstvo je zanikalo napad na stavbo in obtožilo azovski polk, da jo je razstrelil.[328]

Vendar pa je bombno zaklonišče v kleti, v katerem so se skrivali ljudje, po besedah Tarute vzdržalo napad. Preživeli so iz ostankov gledališča začeli prihajati 17. marca.[324] Po navedbah ukrajinskih uradnikov je bilo do 18. marca iz kleti rešenih več kot 130 civilistov, reševalci pa še niso našli smrtnih žrtev. Mestni svet je sporočil, da po prvih podatkih ni nihče umrl, ena oseba pa je bila hudo ranjena.[329]

Associated Press je poročal, da je bilo med zračnim napadom ubitih 600 civilistov,[330] kar je dvakrat več od uradne številke, ki jo je navedla ukrajinska vlada.

Množično obstreljevanje stanovanjskih naselij

[uredi | uredi kodo]
War damage in Mariupol, 12 March 2022

Podžupan Sergej Orlov je 2. marca poročal, da je rusko topništvo obstreljevalo gosto naseljeno sosesko v Mariupolu in jo obstreljevalo skoraj 15 ur. Povedal je, da je bila ena od naseljenih stanovanjskih četrti na levem bregu mesta »skoraj popolnoma uničena«.[109]

Satelitske fotografije Mariupola, ki jih je 9. marca zjutraj posnela družba Maxar Technologies, so pokazale »obsežno škodo« na večnadstropnih stanovanjih, stanovanjskih hišah, trgovinah z živili in drugi civilni infrastrukturi. To je bilo ugotovljeno s primerjavo fotografij pred in po bombardiranju.[331] Svet mesta Mariupol je podal izjavo, da je bila škoda v mestu »ogromnac. Ocenil je, da je bilo približno 80 % hiš v mestu močno poškodovanih, od tega jih skoraj 30 % ni bilo mogoče popraviti.[332] Reutersov novinar Pavel Klimov je ob poročanju iz Mariupola dejal, da so »povsod naokoli črne lupine« stanovanjskih blokov.[333]

16. marca je BBC News poročal, da so skoraj stalni ruski napadi spremenili stanovanjske soseske v »pustinjo«.[334] Istega dne je sporočil, da je pridobil posnetke iz brezpilotnega letala, na katerih je razvidna »velika škoda z ognjem in dimom, ki se vali iz stanovanjskih blokov, in črnimi ulicami v ruševinah«.[334] Prebivalka mesta je za BBC povedala, da »na območju levega brega ni nobene nedotaknjene stanovanjske stavbe, vse je zgorelo do tal«. Na levem bregu je bilo gosto naseljeno stanovanjsko naselje.[109] Dejala je tudi, da je mestno središče »neprepoznavno«.[334] Istega dne je Inštitut za preučevanje vojne (ISW) poročal, da so ruske sile v Mariupolu še naprej izvrševale vojne zločine, med drugim »napadale civilno infrastrukturo«.[335]

Generalpodpolkovnik Jim Hockenhull, vodja obrambne obveščevalne službe Združenega kraljestva (UK), je 18. marca opisal »nadaljevanje napadov na civiliste v Mariupolu«.[336] Ukrajinske oblasti so navedle, da je v Mariupolu poškodovanih ali uničenih približno 90 % stavb.[300] Istega dne je Sky News iz Združenega kraljestva opisal posnetke, ki prikazujejo »civilna območja, ki so po bombardiranju ostala neprepoznavna«.[300] Sky News je citiral tudi Rdeči križ, ki je opisal »apokaliptično uničenje v Mariupolu«.[300] 19. marca 2022 je ukrajinski policist v Mariupolu posnel videoposnetek, v katerem je dejal: »Umirajo otroci, starejši ljudje. Mesto je uničeno in izbrisano z obličja zemlje.« Avtentičnost videoposnetka je potrdila agencija Associated Press.[337]

Vlada Mariupola je 28. marca sporočila, da je bilo med obstreljevanjem poškodovanih 90 % vseh zgradb v Mariupolu, 40 % vseh zgradb v mestu pa je bilo uničenih.[338] V objavljenih statističnih podatkih je tudi navedeno, da je bilo poškodovanih 90 % Mariupolskih bolnišnic ter da je rusko obstreljevanje uničilo 23 šol in 28 vrtcev.[339]

Do 18. aprila so ukrajinski uradniki ocenili, da je bilo v bojih uničenih vsaj 95 % Mariupola, predvsem zaradi ruskih bombnih akcij.[49]

12. aprila so mestne oblasti poročale, da je bilo ubitih do 20.000 civilistov.[291] Istega dne je župan mesta poročal, da je bilo ubitih približno 21.000 civilistov.[292]

Domnevna uporaba kemičnih orožij

[uredi | uredi kodo]

Tiskovni predstavnik Donecke ljudske republike Eduard Basurin je 11. aprila 2022 pozval Rusijo, naj pripelje »kemične sile«, da bi »zakurile krte«, pri čemer je mislil na ukrajinske sile v Azovstalu.[340] Kasneje istega dne je Azovski polk obtožil ruske sile, da so v Mariupolu uporabile »strupeno snov neznanega izvora« ki je povzročila težave z dihali. Tiskovni predstavnik Pentagona je dejal, da poročila niso potrjena, vendar izražajo zaskrbljenost zaradi morebitne ruske uporabe kemičnih sredstev.[341][342][343] Kasneje je Ukrajina sporočila, da obtožbe preiskuje. V incidentu so bili ranjeni trije ukrajinski vojaki.[344]

Po mnenju strokovnjakov je še prezgodaj govoriti o tem, kaj natančno se je zgodilo,[345] britanski in ukrajinski uradniki pa so povedali, da sumijo na uporabo belega fosforja, ki v mednarodnem pravu običajno ne velja za kemično orožje.[342]

Mediji

[uredi | uredi kodo]

Od konca februarja do 11. marca sta bila v Mariupolu uslužbenec agencije Associated Press Mstislav Černov in svobodnjak Evgenij Maloletka, ki sta delala za AP. Bila sta med redkimi novinarji in po podatkih agencije AP edina mednarodna novinarja v Mariupolu v tem obdobju, njune fotografije pa so zahodni mediji na veliko uporabljali za poročanje o obleganju in razmerah v mestu.[346] Po besedah Černova sta bila 11. marca v bolnišnici in fotografirala, ko so ju s pomočjo ukrajinskih vojakov evakuirali iz mesta. Iz Mariupola jima je uspelo pobegniti brez poškodb, takrat pa po njegovih besedah v mestu ni bilo več nobenega novinarja.[347]

Pričevanja iz jeklarne Azovstal so bila na voljo prek sistema satelitskih povezav Starlink.[348]

Propaganda v državnih ruskih medijih, je invazijo predstavljala kot osvobodilno misijo in ukrajinske vojake obtožila, da so napadli civilne cilje v Mariupolu.[349][350]

The Guardian je v članku o Mariupolu, objavljenem po ruskem napadu na porodnišnico v Mariupolu, zapisal, da so »celotna naselja, ki so se spremenila v ruševine, napadi na civilne cilje in bombardiranje begunskih izhodnih poti del brutalne sirske kampanje Moskve«,[351] Washington Post pa je pod naslovom »Ruska vojna v Ukrajini temelji na taktiki, ki jo je uporabila v Siriji, pravijo strokovnjaki« posledice za civilno prebivalstvo označil kot »zmanjševanje zalog hrane. Brez elektrike in vode. Ruski tanki na ulicah. Noči so bile prekinjene z obstreljevanjem.« Ukrajinski uradniki so opozorili, da obstaja nevarnost, da ta bitka »postane drugi Alep«. Sirska civilna obramba je dejala: »Želijo izprazniti ta mesta prebivalstva, da bi bilo za Rusijo cenejše prevzeti oblast.« Po nekaterih ocenah naj bi do 31. marca Mariupol zapustilo 75 % prebivalstva.[352]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 Nacionalna garda Ukrajine
  2. ↑ Kasneje zapusti Mariupol, da bi se boril v bitki za Kijev.[23][24]
  3. ↑ Več kot 4000 domnevno ubitih pred začetkom obleganja Azovstala sredi aprila,[29], še 152 trupel pa naj bi našli po obleganju Azovstala,[30] za skupno 4152 domnevno ubitih (zaokroženo na 4200, kar predstavlja ustrezno stopnjo natančnosti).
  4. ↑ 4,0 4,1 1464 naj bi se predalo pred začetkom obleganja Azovstala sredi aprila,[29] še 2439 naj bi se jih predalo po obleganju Azovstala[31] za skupno 3903 zapornikov, ki naj bi bili ujeti.
  5. ↑ The largest city de jure in Donetsk Oblast is Donetsk, which has been de facto held by the DPR since 2014.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »The Ukrainian authorities declare an end to the combat mission in Mariupol after weeks of Russian siege«. The New York Times. 16. maj 2022.
  2. ↑ 2,0 2,1 Taylor, Adam; Branigin, William (1. april 2022). »Russian general dubbed 'butcher of Mariupol' is a mystery to experts«. Washington Post. Pridobljeno 21. julija 2022.
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 Batchelor, Tom (25. marec 2022). »'Butcher of Mariupol' accused of ordering maternity hospital bombing six years after destroying Aleppo«. The Independent. Pridobljeno 30. marca 2022.
  4. ↑ 4,0 4,1 »Russian media claim Ukrainian Marine commander in captivity after leaving Azovmash plant«. 8. maj 2022.
  5. ↑ »Two defenders of Mariupol became Heroes of Ukraine«. 19. marec 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. marca 2022. Pridobljeno 19. marca 2022.
  6. ↑ »На "Азовстали" сдался командир батальона "Азов"«. RBC (v ruščini).
  7. ↑ Official appeal of Azov commander, the major Denis Prokopenko, to the world community. Національний Корпус. 7. marec 2022. Arhivirano iz spletišča dne 18. marca 2022. Pridobljeno 19. marca 2022 – prek YouTube.
  8. ↑ 8,0 8,1 8,2 »Russian Invasion Of Ukraine: The Battle Of Mariupol, Or A Ukrainian Stalingrad«. Warsaw Institute. 15. marec 2022. Pridobljeno 7. maja 2022.
  9. ↑ 9,0 9,1 »Fourth Russian general killed in fighting, Ukraine says«. Associated Press. 15. marec 2022. Arhivirano iz spletišča dne 16. marca 2022. Pridobljeno 16. marca 2022 – prek The Washington Times.
  10. ↑ Clark, Mason; Barros, George; Stepanenko, Kateryna (16. marec 2022). »Russian Offensive Campaign Assessment, March 16«. Institute for the Study of War (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 23. marca 2022. Pridobljeno 19. marca 2022.
  11. ↑ 11,0 11,1 11,2 Mendick, Robert (28. marec 2022). »Devastated Mariupol teeters on the brink, but Ukrainian troops refuse to abandon the fallen«. Yahoo News.
  12. ↑ Matthew Loh (6. april 2022). »A soldier wearing Nazi imagery was given a medal by a Russia-backed separatist republic for killing Ukrainian 'nationalists'«. Yahoo. Pridobljeno 11. aprila 2022.
  13. ↑ Steshin, Dmitry (15. marec 2022). »Александр Ходаковский: Мы в Мариуполь две недели вгрызаемся. А тут приехали чеченцы – красивые, бородатые — чуть колонной на город не пошли«. Komsomolskaya Pravda (v ruščini).
  14. ↑ 14,0 14,1 14,2 14,3 Zelenskyy, Volodymyr (19. marec 2022). »Meaningful talks on peace and security for Ukraine are the only chance for Russia to reduce the damage from its own mistakes«. President of Ukraine. Pridobljeno 2. aprila 2022.
  15. ↑ 15,0 15,1 Goncharenko, Roman (16. marec 2022). »The Azov Battalion: Extremists defending Mariupol«. Deutsche Welle. Arhivirano iz spletišča dne 23. marca 2022. Pridobljeno 19. marca 2022. The city of Mariupol, which has a population of 500,000, is primarily being defended by the Azov Battalion.
  16. ↑ Kovalenko, Serhiy (2. april 2022). »Дмитро Апухтін героїчно загинув, обороняючи Маріуполь«. ArmyInform (v ukrajinščini).
  17. ↑ 17,0 17,1 Tom Bateman (13. april 2022). »Ukraine: The critical fight for 'heart of this war' Mariupol«. BBC News. Pridobljeno 27. aprila 2022. I want to separately address those heroes who are having a very hard time. Those who defend Mariupol. A marine battalion of the 36th marine brigade, Azov special operations detachment, 12th operational brigade of the National Guard of Ukraine. Subdivisions of the State Border Guard Service. Volunteers of the "Right Sector". The 555th military hospital and National Police employees.
  18. ↑ 18,0 18,1 18,2 Roman Petrenko (20. april 2022). »Marines and "Azov" rescue 500 fighters from the port of Mariupol – media«. Pravda. Pridobljeno 25. aprila 2022.
  19. ↑ »Russian invasion update: Ukraine repels tank attack, captures six Russians in Mariupol«. www.ukrinform.net. 27. februar 2022. Pridobljeno 27. aprila 2022.
  20. ↑ Thomas Eydoux (30. marec 2022). »In Mariupol, a war of images to prove who controls the city«. The Observers – France 24. Pridobljeno 27. aprila 2022.
  21. ↑ MacKinnon, Mark (13. april 2022). »Fight for Mariupol not over, commander of foreign legion says, despite Russian claims more than 1,000 Ukrainian marines surrendered«. The Globe and Mail (v angleščini). Pridobljeno 8. maja 2022.
  22. ↑ 22,0 22,1 Adler, Nils; King, Laura (28. januar 2022). »'Everything that needs to be done': Ukraine citizen soldiers prepare for Russia threat«. Los Angeles Times (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 23. marca 2022. Pridobljeno 21. marca 2022. Its defenders — both the regular Ukraine army and the irregular forces mustering for battle
  23. ↑ 23,0 23,1 Krikunenko, Iryna (7. april 2022). »Брат по зброї. Командир чеченських добровольців, який воює за Україну, розповідає про свої три війни з Росією«. NV (v ukrajinščini).
  24. ↑ 24,0 24,1 Gribchatov, Evgeny (26. april 2022). »Кадыров объявил награду 1 млн долларов за информацию о чеченских боевиках в Мариуполе«. Moskovskij Komsomolets (v ruščini).
  25. ↑ 25,0 25,1 »Hundreds of thousands face catastrophe in Mariupol«. The Economist. 21. marec 2022. Arhivirano iz spletišča dne 24. marca 2022. Pridobljeno 21. marca 2022. Ukrainian forces in Mariupol are vastly outnumbered, with 3,500 soldiers facing 14,000 invaders, around a tenth of the total estimated Russian force in the country.
  26. ↑ »Putin says Russia has seized Mariupol, calls off storm of Ukrainian troops«. Fortune.
  27. ↑ Over 8,000 Ukrainian troops, mercenaries were in Mariupol at time of encirclement — Shoigu
  28. ↑ 28,0 28,1 »Azov officer: Russian forces lost about 6,000 troops in Mariupol«. The Kyiv Independent. 14. maj 2022. Pridobljeno 14. maja 2022.
  29. ↑ 29,0 29,1 »Russia Says All Urban Areas of Mariupol Cleared of Ukrainian Forces«. VOA.
  30. ↑ »Mariupol mayor's aide challenges rebel claim of mass body find«. BBC News. 31. maj 2022.
  31. ↑ »Russia says Azovstal siege is over, shows video of defenders surrendering«. news.yahoo.com.
  32. ↑ »Ukraine returned the bodies of 46 fallen Ukrainian soldiers, including 21 Azovstal defenders«. Pridobljeno 28. junija 2022.
  33. ↑ 33,0 33,1 More than 1,000 reported surrendered before the start of the Azovstal siege mid-April,[1] with another 2,500 surrendering following the Azovstal siege,[2] for a total of 3,500 prisoners taken.
  34. ↑ 34,0 34,1 34,2 »High Commissioner updates the Human Rights Council on Mariupol, Ukraine«. OHCHR.
  35. ↑ 35,0 35,1 35,2 Regan, Helen; Khalil, Hafsa; Guy, Jack; Upright, Ed; Hammond, Elise; Vogt, Adrienne; Sangal, Aditi (17. junij 2022). »UN says more than 1,300 civilians killed in Mariupol — but true toll "likely thousands higher"«. CNN.
  36. ↑ 36,0 36,1 36,2 »UN says more than 1,300 civilians killed in Mariupol — but true toll "likely thousands higher"«. 17. junij 2022.
  37. ↑ 37,0 37,1 »At least 22,000 civilians killed in Mariupol - mayor's adviser«. Interfax-Ukraine. 25. maj 2022. Pridobljeno 27. maja 2022.
  38. ↑ 38,0 38,1 38,2 »Mariupol Mayor Cites 'Thousands' Dead, Says 'Complete Evacuation' Needed«. Radio Free Europe. Radio Liberty. 27. marec 2022. Pridobljeno 28. marca 2022.
  39. ↑ 39,0 39,1 39,2 Bondarenko, Khrystyna; Watson, Ivan; Stapleton, AnneClaire; Booth, Tom; Alasaar, Alaa (19. marec 2022). »Mariupol residents are being forced to go to Russia, city council says«. CNN, World (v angleščini). CNN. Pridobljeno 28. marca 2022.
  40. ↑ »Occupying forces have deported more than 50,000 Mariupol residents to Russia and temporarily occupied territories of Donetsk and Luhansk oblasts«. Ukrayinska Pravda (v angleščini). Pridobljeno 14. junija 2022.
  41. ↑ »Russia says remaining 531 Azovstal defenders surrender, steelworks siege over«. 20. maj 2022.
  42. ↑ »Ukraine war: Last Ukrainian troops in Mariupol told to stop defence of city«. Sky News.
  43. ↑ 43,0 43,1 »Ukraine: Mariupol Residents Trapped by Russian Assault – Ukraine«. ReliefWeb. Arhivirano iz spletišča dne 9. marca 2022. Pridobljeno 9. marca 2022.
  44. ↑ 44,0 44,1 Clarke, Mason; Barros, George; Stepanenko, Kateryna; Hird, Karolina (22. april 2022). »Russian Offensive Campaign Assessment, April 22«. Institute for the Study of War. Pridobljeno 22. aprila 2022.
  45. ↑ 45,0 45,1 45,2 »Russia Says All Urban Areas of Mariupol Cleared of Ukrainian Forces«. voanews.com. 16. april 2022. Arhivirano iz spletišča dne 18. aprila 2022. Pridobljeno 18. aprila 2022.
  46. ↑ »Russia accused of 'holding 400,000 people hostage' in Mariupol«. the Guardian. 9. marec 2022. Arhivirano iz spletišča dne 9. marca 2022. Pridobljeno 9. marca 2022.
  47. ↑ »Photos: Mariupol residents suffer as Russian forces lay siege«. www.aljazeera.com. Arhivirano iz spletišča dne 9. marca 2022. Pridobljeno 9. marca 2022.
  48. ↑ »At least 22,000 civilians killed in Mariupol - mayor's adviser«. Interfax-Ukraine (v angleščini). Pridobljeno 17. junija 2022.
  49. ↑ 49,0 49,1 49,2 Holly Ellyatt (18. april 2022). »Mariupol hasn't surrendered to Russia, PM says; at least 5 dead, 20 injured in Kharkiv attack«. CNBC. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. aprila 2022. Pridobljeno 18. aprila 2022.
  50. ↑ Hopkins, Valerie; Nechepurenko, Ivan; Santora, Marc (16. maj 2022). »The Ukrainian authorities declare an end to the combat mission in Mariupol after weeks of Russian siege«. The New York Times (v ameriški angleščini). ISSN 0362-4331. Pridobljeno 17. maja 2022.
  51. ↑ »Hundreds of Ukrainian troops evacuated from Mariupol steelworks after 82-day assault«. the Guardian (v angleščini). 17. maj 2022. Pridobljeno 17. maja 2022.
  52. ↑ »Минобороны показало кадры сдачи в плен украинских военных с "Азовстали"«. РБК (v ruščini). Pridobljeno 17. maja 2022.
  53. ↑ »UPDATE 3-Azovstal siege ends as hundreds of Ukrainian fighters surrender – Reuters witness«. finance.yahoo.com (v ameriški angleščini). Pridobljeno 18. maja 2022.
  54. ↑ »Fate of hundreds of Ukrainian fighters uncertain after surrender«. www.aljazeera.com (v angleščini). Pridobljeno 18. maja 2022.
  55. ↑ »Fall of Mariupol appears at hand; fighters leave steel plant«. AP NEWS (v angleščini). 17. maj 2022. Pridobljeno 18. maja 2022.
  56. ↑ Mariupol a 'Pyrrhic victory' for Russia: military analyst (v britanski angleščini), Deutsche Welle, 18. maj 2022, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. oktobra 2022, pridobljeno 20. maja 2022
  57. ↑ Spencer, Richard (17. maj 2022). »Defiance of Azovstal steelworks defenders ensures Putin wins only a pyrrhic victory«. The Times (v angleščini). ISSN 0140-0460. Pridobljeno 20. maja 2022.
  58. ↑ Prince, Todd (18. maj 2022). »Russia's Capture Of Azovstal: Symbolic Success, 'Pyrrhic' Victory?«. RadioFreeEurope/RadioLiberty (v angleščini). Pridobljeno 20. maja 2022.
  59. ↑ »Ukraine ends Mariupol battle; Azovstal steel plant fighters evacuated…«. Washington Post. 18. maj 2022. Arhivirano iz spletišča dne 18. maja 2022. Pridobljeno 18. maja 2022.
  60. ↑ Harrison, Virginia (17. maj 2022). »Hundreds of Ukrainian troops evacuated from Mariupol steelworks after 82-day assault«. The Guardian. Pridobljeno 21. maja 2022.
  61. ↑ 61,0 61,1 »Public Opinion Survey of Residents of Ukraine« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 22. avgusta 2017. Pridobljeno 12. marca 2022.
  62. ↑ Lourie, Richard (26. oktober 2018). »Putin's bridge over troubled waters«. The Globe and Mail. Arhivirano iz spletišča dne 19. januarja 2019. Pridobljeno 12. marca 2022.
  63. ↑ Russian dominance in the Black Sea: The Sea of Azov Arhivirano 19 March 2022 na Wayback Machine., Middle East Institute, Luke Coffey, 25 September 2020. Retrieved 23 March 2022.
  64. ↑ »The Azov Sea, symbolic prize of Russia-Ukraine war«. France 24. 1. marec 2022. Arhivirano iz spletišča dne 13. marca 2022. Pridobljeno 13. marca 2022.
  65. ↑ Blair, David (10. maj 2014). »Ukraine: Security forces abandon Mariupol ahead of referendum«. The Daily Telegraph. Arhivirano iz spletišča dne 19. februarja 2022. Pridobljeno 12. marca 2022.
  66. ↑ »Ukraine crisis: Kiev forces win back Mariupol«. BBC News (v britanski angleščini). 13. junij 2014. Pridobljeno 19. maja 2022.
  67. ↑ »Russia opens 3rd front with a new offensive: Ukrainian, Western officials«. CNBC. 28. avgust 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. avgusta 2014. Pridobljeno 19. maja 2022.
  68. ↑ »Ukraine fighting subsides after ceasefire agreement«. The Irish Times (v angleščini). Pridobljeno 19. maja 2022.
  69. ↑ »Ukraine rebels end ceasefire before polls«. www.aljazeera.com (v angleščini). Pridobljeno 13. aprila 2022.
  70. ↑ »Ukrainian forces launch offensive near Mariupol, east Ukraine: Kiev«. Reuters (v angleščini). 10. februar 2015. Pridobljeno 24. aprila 2022.
  71. ↑ »Ukraine's Azov regiment claims to have launched offensive on Novoazovsk – Feb. 10, 2015«. KyivPost. 10. februar 2015. Pridobljeno 24. aprila 2022.
  72. ↑ »Ukraine Rebels Leave Front Towns«. RadioFreeEurope/RadioLiberty (v angleščini). Pridobljeno 24. aprila 2022.
  73. ↑ »Ukraine crisis: Kiev forces win back Mariupol«. BBC News. 13. junij 2014. Arhivirano iz spletišča dne 21. februarja 2022. Pridobljeno 12. marca 2022.
  74. ↑ Pancevski, Bojan. »Kiev lets loose Men in Black«. The Times (v angleščini). ISSN 0140-0460. Pridobljeno 12. marca 2022.
  75. ↑ »Ukraine crisis: the neo-Nazi brigade fighting pro-Russian separatists – Telegraph«. 5. julij 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. julija 2018. Pridobljeno 24. aprila 2022.
  76. ↑ »Azov fighters are Ukraine's greatest weapon and may be its greatest threat«. the Guardian (v angleščini). 10. september 2014. Pridobljeno 24. aprila 2022.
  77. ↑ »Ultra-nationalist Ukrainian battalion gears up for more fighting | Reuters«. Reuters. 24. januar 2016. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. januarja 2016. Pridobljeno 10. aprila 2022.
  78. ↑ »The Azov Battalion: How Putin built a false premise for a war against "Nazis" in Ukraine«. CBS News (v ameriški angleščini). 22. marec 2022. Pridobljeno 10. aprila 2022.
  79. ↑ »Azov Regiment takes centre stage in Ukraine propaganda war«. France 24 (v angleščini). 25. marec 2022. Pridobljeno 10. aprila 2022.
  80. ↑ »'Why? Why? Why?' Ukraine's Mariupol descends into despair«. AP NEWS (v angleščini). 16. marec 2022. Arhivirano iz spletišča dne 15. marca 2022. Pridobljeno 17. marca 2022.
  81. ↑ Vasovic, Aleksandar (24. februar 2022). »Port city of Mariupol comes under fire after Russia invades Ukraine«. Reuters. Arhivirano iz spletišča dne 26. februarja 2022. Pridobljeno 25. februarja 2022.
  82. ↑ »Ukraine Crisis: Protecting civilians 'Priority Number One'; Guterres releases $20M for humanitarian support«. UN News. 24. februar 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. marca 2022.
  83. ↑ »Battle ongoing near Mariupol – mayor«. www.ukrinform.net. Arhivirano iz spletišča dne 25. februarja 2022. Pridobljeno 25. februarja 2022.
  84. ↑ »Fierce battles raging in all directions near Mariupol – mayor«. Interfax-Ukraine. Arhivirano iz spletišča dne 26. februarja 2022. Pridobljeno 25. februarja 2022.
  85. ↑ Richárd, Jabronka (25. februar 2022). »Így áll most a háború Ukrajnában: több nagyvárosban harcok dúlnak, megtámadtak egy orosz repülőteret«. Ellenszél (v madžarščini). Arhivirano iz spletišča dne 26. februarja 2022. Pridobljeno 25. februarja 2022.
  86. ↑ »Russian Navy Carries Out Amphibious Assault Near Mariupol«. The Maritime Executive. Arhivirano iz spletišča dne 25. februarja 2022. Pridobljeno 25. februarja 2022.
  87. ↑ »"Amphibious assault" underway west of Mariupol on the Sea of Azov, senior US defense official says«. CNN. 25. februar 2022. Arhivirano iz spletišča dne 25. februarja 2022. Pridobljeno 25. februarja 2022.
  88. ↑ »Russian forces are about 31 miles outside southeastern Ukrainian city of Mariupol, US defense official says«. CNN. 27. februar 2022. Arhivirano iz spletišča dne 27. februarja 2022. Pridobljeno 27. februarja 2022.
  89. ↑ »Russian advance slowed by Ukrainian resistance and logistical setbacks, U.S. defense official says«. CBS News. Arhivirano iz spletišča dne 27. februarja 2022. Pridobljeno 27. februarja 2022.
  90. ↑ »Russia orders troops to hasten their advance as Mariupol remains under heavy shelling«. ABC News. 26. februar 2022. Arhivirano iz spletišča dne 27. februarja 2022. Pridobljeno 26. februarja 2022.
  91. ↑ »At Least Six Greeks Killed in Russian Attacks at Mariupol, Ukraine«. GreekReporter.com. 26. februar 2022. Arhivirano iz spletišča dne 26. februarja 2022. Pridobljeno 26. februarja 2022.
  92. ↑ Georgiopoulos, George (26. februar 2022). »Greece says 10 expats killed in Ukraine, summons Russian ambassador«. Reuters. Arhivirano iz spletišča dne 27. februarja 2022. Pridobljeno 26. februarja 2022.
  93. ↑ »Russian invasion update: Ukraine repels tank attack, captures six Russians in Mariupol«. www.ukrinform.net. Arhivirano iz spletišča dne 27. februarja 2022. Pridobljeno 27. februarja 2022.
  94. ↑ »A shelling, a young girl, and hopeless moments in a hospital«. Associated Press. 27. februar 2022. Arhivirano iz spletišča dne 1. marca 2022. Pridobljeno 28. februarja 2022.
  95. ↑ »Fighting around Ukraine's Mariupol throughout the night – regional governor«. Reuters. Reuters. 28. februar 2022. Arhivirano iz spletišča dne 6. marca 2022. Pridobljeno 28. februarja 2022.
  96. ↑ »Russian invasion update: Mariupol remains Ukrainian controlled«. ukrinform.net. Arhivirano iz spletišča dne 28. februarja 2022. Pridobljeno 28. februarja 2022.
  97. ↑ Trevithick, Joseph (27. februar 2022). »Strategic Ukrainian Port Of Mariupol Now Surrounded By Russian Forces«. thedrive.com. Arhivirano iz spletišča dne 28. februarja 2022. Pridobljeno 28. februarja 2022.
  98. ↑ »Маріуполь частково залишився без електрики, газу та інтернету«. Radio Free Europe/Radio Liberty (v ukrajinščini). Arhivirano iz spletišča dne 1. marca 2022. Pridobljeno 1. marca 2022.
  99. ↑ Anna Mukhina; Mark Krutov (3. marec 2022). »"Звоните в ФСБ". В Россию пошли первые "похоронки"«. Radio Free Europe/Radio Liberty (v ruščini). Arhivirano iz spletišča dne 5. marca 2022. Pridobljeno 4. marca 2022.
  100. ↑ Potocka, Joanna (4. marec 2022). »Rosyjski generał zabity przez snajpera na Ukrainie. Kim był Andriej Suchowiecki?« (v poljščini). Arhivirano iz spletišča dne 10. marca 2022. Pridobljeno 10. marca 2022.
  101. ↑ »Russian-backed separatist leader expects his forces to surround Mariupol on Tuesday«. CNN. 1. marec 2022. Arhivirano iz spletišča dne 4. marca 2022. Pridobljeno 1. marca 2022.
  102. ↑ »Маріуполь – під шквалом російської реактивної артилерії, обстріли без упину. ВІДЕО«. Marec 2022. Arhivirano iz spletišča dne 1. marca 2022. Pridobljeno 2. marca 2022.
  103. ↑ Hunder, Max (30. marec 2022). »Timeline: Russia's siege of the Ukrainian city of Mariupol«. Reuters – prek www.reuters.com.
  104. ↑ »Ukrainian city of Mariupol 'near to humanitarian catastrophe' after bombardment«. BBC News. 2. marec 2022. Arhivirano iz spletišča dne 2. marca 2022. Pridobljeno 2. marca 2022.
  105. ↑ »Ukraine leader Volodymyr Zelensky vows to hold fast as 2,000 civilian deaths blamed on Russia's invasion«. CBS News. Arhivirano iz spletišča dne 2. marca 2022. Pridobljeno 2. marca 2022.
  106. ↑ »Most of the world lines up against Moscow, attacks intensify«. Associated Press. 2. marec 2022. Arhivirano iz spletišča dne 3. marca 2022. Pridobljeno 2. marca 2022.
  107. ↑ »Mariupol mayor reports mass casualties from nonstop Russian attack«. Reuters. Reuters. 2. marec 2022. Arhivirano iz spletišča dne 6. marca 2022. Pridobljeno 2. marca 2022.
  108. ↑ »WATCH: Hundreds of casualties reported after fighting in Mariupol, Ukraine«. Euro Weekly News. 2. marec 2022. Arhivirano iz spletišča dne 6. marca 2022. Pridobljeno 2. marca 2022.
  109. ↑ 109,0 109,1 109,2 Gunter, Joel (2. marec 2022). »Ukrainian city of Mariupol 'near to humanitarian catastrophe' after bombardment«. bbc.com. Arhivirano iz spletišča dne 2. marca 2022. Pridobljeno 2. marca 2022.
  110. ↑ »Hundreds feared dead from 15-hour Russian attack on Mariupol, Ukraine«. New York Post. 2. marec 2022. Arhivirano iz spletišča dne 2. marca 2022. Pridobljeno 2. marca 2022.
  111. ↑ »Mariupol under siege: 'We are being completely cut off'«. BBC News. 3. marec 2022. Arhivirano iz spletišča dne 3. marca 2022. Pridobljeno 3. marca 2022.
  112. ↑ »Pro-Russian separatists threaten Ukraine's Mariupol with strikes«. Reuters. 3. marec 2022. Arhivirano iz spletišča dne 3. marca 2022. Pridobljeno 3. marca 2022.
  113. ↑ Tim Lister, Olga Voitovych and Laura Smith-Spark (3. marec 2022). »Russia squeezes southern Ukraine amid warning 'worst is yet to come'«. CNN. Arhivirano iz spletišča dne 6. marca 2022. Pridobljeno 4. marca 2022.
  114. ↑ »Besieged Ukrainian city of Mariupol appeals for help«. Reuters. Reuters. 4. marec 2022. Arhivirano iz spletišča dne 5. marca 2022. Pridobljeno 4. marca 2022.
  115. ↑ »UN Security Council in emergency meeting after Russia seizes second Ukrainian nuclear plant«. ABC News. 4. marec 2022. Arhivirano iz spletišča dne 5. marca 2022. Pridobljeno 4. marca 2022.
  116. ↑ »Results in talks on humanitarian corridors for Mariupol not yet achieved – adviser to interior minister«. www.ukrinform.net. Arhivirano iz spletišča dne 4. marca 2022. Pridobljeno 4. marca 2022.
  117. ↑ Drake, Andrew; Ebel, Francesca; Karmanau, Yuras; Chernov, Mstyslav (4. marec 2022). »Reports: Russia to observe ceasefire in 2 areas of Ukraine«. Associated Press. Arhivirano iz spletišča dne 6. marca 2022. Pridobljeno 4. marca 2022.
  118. ↑ »Red Cross acting as ceasefire guarantor to allow evacuation of Mariupol, Volnovakha – report«. www.timesofisrael.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. marca 2022.
  119. ↑ Hamza Mohamed and Nadim Asrar, Al Jazeera (5 Mar 2022) Russia-Ukraine live news: Mariupol evacuation halted Arhivirano 7 March 2022 na Wayback Machine.
  120. ↑ »Siege of Mariupol: Fresh Russian attacks throw evacuation into chaos«. 5. marec 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. marca 2022 – prek www.bbc.com.
  121. ↑ Joel Gunter (5. marec 2022). »Siege of Mariupol: Fresh Russian attacks throw evacuation into chaos«. BBC News. Arhivirano iz spletišča dne 6. marca 2022. Pridobljeno 5. marca 2022.
  122. ↑ »Siege of Mariupol: Fresh Russian attacks throw evacuation into chaos«. BBC News. 5. marec 2022. Arhivirano iz spletišča dne 6. marca 2022. Pridobljeno 5. marca 2022.
  123. ↑ »UK accuses Russia of using Mariupol ceasefire plan to reset forces«. Reuters. Reuters. 5. marec 2022. Arhivirano iz spletišča dne 6. marca 2022. Pridobljeno 6. marca 2022.
  124. ↑ Polityuk, Pavel; Vasovic, Aleksandar (5. marec 2022). »Kyiv, Moscow trade blame over failed evacuation as Russian assault grinds on«. Saskatoon StarPhoenix. Reuters. Pridobljeno 5. marca 2022.
  125. ↑ 125,0 125,1 125,2 »Ukraine: Second attempt to evacuate civilians from Mariupol fails — live updates | DW | 6 March 2022«. Deutsche Welle. 6. marec 2022. Arhivirano iz spletišča dne 6. marca 2022. Pridobljeno 6. marca 2022.
  126. ↑ Gunter, Joel (6. marec 2022). »Mariupol: Fires, no water, and bodies in the street«. BBC News. Arhivirano iz spletišča dne 9. marca 2022. Pridobljeno 6. marca 2022.
  127. ↑ Braithwaite, Sharon (6. marec 2022). »Ukrainian MP: Russia has damaged Donetsk-Mariupol pipeline, leaving over 700,000 people without heat«. CNN. Arhivirano iz spletišča dne 6. marca 2022. Pridobljeno 6. marca 2022.
  128. ↑ Marsi, Federica. »Anguished Ukrainians await news of relatives in besieged Mariupol«. www.aljazeera.com. Arhivirano iz spletišča dne 9. marca 2022. Pridobljeno 9. marca 2022.
  129. ↑ Today 7 Mar 2022. Today. BBC Radio 4. 7. marec 2022. Dogodek se je zgodil ob 1h:41m:00s-1h:43m:41s. Pridobljeno 7. marca 2022. ICRC Director of Operation Dominik Stillhart: ... so far we have seen unfortunately only agreements in principle ... they have immediately broken down because they lack precision, they lack the kind of information and agreements over times, over roads, over whether people can go out or goods can come in, so all of these things need to be agreed in military to military talks in order for us to also be on the ground to facilitate the agreement between the parties ... we have been talking to them for days on end getting them to an agreement that is sufficiently precise so that it can then be implemented. ... We have a team in Mariupol on the ground ... the [corridor] road that was indicated to them was actually mined so therefore the agreement could not be implemented. That is why it is so important that the two parties have a precise agreement.
  130. ↑ Rahman, Khaleda (7. marec 2022). »Evacuation Route Offered to Fleeing Ukrainians Was Mined—Red Cross«. Newsweek. Arhivirano iz spletišča dne 9. marca 2022. Pridobljeno 7. marca 2022.
  131. ↑ Zaks, Dmitry; Clark, Dave (8. marec 2022). »Ukraine accuses Russia of attacking humanitarian corridors as civilians flee cities«. Agence France-Presse. The Times of Israel. Arhivirano iz spletišča dne 8. marca 2022. Pridobljeno 8. marca 2022.
  132. ↑ Mstyslav Chernov (9. marec 2022). »Besieged Ukraine city of Mariupol buries dead in mass grave«. ctvnews.ca. Mariupol, Ukraine: CTV News. Arhivirano iz spletišča dne 13. marca 2022. Pridobljeno 12. marca 2022.
  133. ↑ »Mass grave set up in Mariupol as morgues overflow«. BBC News. 9. marec 2022. Arhivirano iz spletišča dne 9. marca 2022. Pridobljeno 9. marca 2022.
  134. ↑ »War in Ukraine live updates: Russia fires on civilian evacuation points in Mariupol, deputy mayor says«. NPR. Arhivirano iz spletišča dne 9. marca 2022. Pridobljeno 9. marca 2022.
  135. ↑ »Mariupol says children's hospital destroyed by Russian bombing«. National Post. 9. marec 2022. Pridobljeno 9. marca 2022.
  136. ↑ »Attacks hits Ukraine children's hospital, officials say«. AP NEWS. 9. marec 2022. Arhivirano iz spletišča dne 10. marca 2022. Pridobljeno 9. marca 2022.
  137. ↑ Harding, Luke (9. marec 2022). »'Pure genocide': civilian targets in Mariupol 'annihilated' by Russian attacks«. The Guardian. Arhivirano iz spletišča dne 9. marca 2022. Pridobljeno 9. marca 2022.
  138. ↑ »Ukraine war: Three dead as maternity hospital hit by Russian air strike«. BBC. Associated Press. 9. marec 2022. Arhivirano iz spletišča dne 9. marca 2022. Pridobljeno 10. marca 2022.
  139. ↑ Chernov, Mstyslav; Karmanu, Yuras (12. marec 2022). »Russian troops push towards Kyiv, key cities blockaded«. Associated Press. Arhivirano iz spletišča dne 14. marca 2022. Pridobljeno 12. marca 2022.
  140. ↑ Nedos, Vassilis. »Greek convoy makes it out of Mariupol | eKathimerini.com«. www.ekathimerini.com. Arhivirano iz spletišča dne 11. marca 2022. Pridobljeno 3. marca 2022.
  141. ↑ »Humanitarian corridor for Greek expatriates in Mariupol | eKathimerini.com«. www.ekathimerini.com. Arhivirano iz spletišča dne 4. marca 2022. Pridobljeno 4. marca 2022.
  142. ↑ »Ukraine's Mariupol city says 2,187 residents killed since start of war«. Devdiscourse. Reuters. Arhivirano iz spletišča dne 13. marca 2022. Pridobljeno 13. marca 2022.
  143. ↑ »Ukraine's Mariupol says city's last reserves of food and water are running out«. Reuters. Arhivirano iz spletišča dne 14. marca 2022. Pridobljeno 13. marca 2022.
  144. ↑ Olga Gluschenko (13. marec 2022). »Оборона Мариуполя: уничтожена бронетехника и живая сила врага«. Ukrayinska Pravda (v ruščini). Arhivirano iz spletišča dne 14. marca 2022. Pridobljeno 14. marca 2022.
  145. ↑ »Turkey to evacuate citizens in Mariupol mosque: FM«. Hurriyet daily news. 13. marec 2022. Arhivirano iz spletišča dne 14. marca 2022. Pridobljeno 14. marca 2022.
  146. ↑ »First convoy of civilians escapes besieged Mariupol«. Al Jazeera. 14. marec 2022. Arhivirano iz spletišča dne 14. marca 2022. Pridobljeno 14. marca 2022.
  147. ↑ Olga Gluschenko (15. marec 2022). »ЗСУ відбили атаки на Маріуполь, знищили ворожу техніку і 150 загарбників – штаб«. Ukrayinska Pravda (v ukrajinščini). Arhivirano iz spletišča dne 14. marca 2022. Pridobljeno 15. marca 2022.
  148. ↑ Rasheed, Jillian Kestler-D'Amours,Zaheena. »US warns China not to help Russia; Moscow-Kyiv talks to resume«. www.aljazeera.com. Arhivirano iz spletišča dne 15. marca 2022. Pridobljeno 15. marca 2022.
  149. ↑ Stewart, Will (14. marec 2022). »Ukraine war: Russia admits first loss of GRU intelligence officer«. Evening Standard. Arhivirano iz spletišča dne 14. marca 2022. Pridobljeno 15. marca 2022.
  150. ↑ Andy Hayes (15. marec 2022). »Ukraine war: 20,000 flee Mariupol in biggest evacuation yet from besieged port city«. Sky News. Arhivirano iz spletišča dne 15. marca 2022. Pridobljeno 16. marca 2022.
  151. ↑ »Fourth Russian general killed in Ukraine, claims president Zelensky«. MSN (v britanski angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 18. marca 2022. Pridobljeno 18. marca 2022.
  152. ↑ Andrea Rosa (18. marec 2022). »Ukraine rescuers search Mariupol theater rubble as Russian attacks continue«. PBS. Associated Press. Arhivirano iz spletišča dne 23. marca 2022. Pridobljeno 18. marca 2022.
  153. ↑ Natalie Drier (16. marec 2022). »Russia attacks Ukraine: Mariupol theater used as shelter bombed«. KIRO-TV. Arhivirano iz spletišča dne 16. marca 2022. Pridobljeno 16. marca 2022.
  154. ↑ »Мариупольский аэропорт полностью перешел под контроль ДНР«. RIA Novosty. 18. marec 2022. Arhivirano iz spletišča dne 23. marca 2022. Pridobljeno 19. marca 2022.
  155. ↑ »Fighting Reaches Center Of Mariupol As Putin Puts Up Defiant Appearance«. Radio Free Europe/Radio Liberty. 18. marec 2022. Arhivirano iz spletišča dne 23. marca 2022. Pridobljeno 18. marca 2022.
  156. ↑ »Russians push deeper into Mariupol as locals plead for help«. The Toronto Star (v angleščini). 19. marec 2022. ISSN 0319-0781. Arhivirano iz spletišča dne 19. marca 2022. Pridobljeno 19. marca 2022.
  157. ↑ »Meaningful talks on peace and security for Ukraine are the only chance for Russia to reduce the damage from its own mistakes - address by President Volodymyr Zelenskyy«.
  158. ↑ Zelensky, Volodymyr. »War Speeches I: February – March 2022«. lmverlag – prek Google Books.
  159. ↑ Azov Regiment Commander Denys Prokopenko hands over his command
  160. ↑ »Mariupol says Russia forcefully deported thousands of people«. Reuters (v angleščini). Reuters. 20. marec 2022. Arhivirano iz spletišča dne 21. marca 2022. Pridobljeno 20. marca 2022.
  161. ↑ 161,0 161,1 161,2 161,3 Bondarenko, Khrystyna; Watson, Ivan; Stapleton, AnneClair (21. marec 2022). »"Bombs falling every 10 minutes," says Ukrainian officer in Mariupol«. CNN World (v angleščini). Dnipro: CNN. Arhivirano iz spletišča dne 23. marca 2022. Pridobljeno 24. marca 2022.
  162. ↑ »Russian forces bomb school sheltering 400 people in Mariupol, city council says« (v angleščini). CNN. 20. marec 2022. Arhivirano iz spletišča dne 22. marca 2022. Pridobljeno 20. marca 2022.
  163. ↑ »Ukraine has rejected Vladimir Putin's demand to surrender the stricken city of Mariupol« (v angleščini). lbc. 20. marec 2022. Arhivirano iz spletišča dne 22. marca 2022. Pridobljeno 21. marca 2022.
  164. ↑ »Ukraine rejects Russian demand to surrender Mariupol and lay down arms« (v angleščini). lbc. 21. marec 2022. Arhivirano iz spletišča dne 22. marca 2022. Pridobljeno 21. marca 2022.
  165. ↑ Clark, Mason; Barros, George; Stepanenko, Kateryna. »Russian Offensive Campaign Assessment, March 24«. Institute for the Study of War.
  166. ↑ »Ukraine war in maps: Tracking the Russian invasion«. BBC News (v britanski angleščini). 25. marec 2022. Arhivirano iz spletišča dne 24. marca 2022. Pridobljeno 25. marca 2022.
  167. ↑ »Institute for the Study of War«. Institute for the Study of War (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 25. marca 2022. Pridobljeno 25. marca 2022.
  168. ↑ »Mariupol Mayor Cites 'Thousands' Dead, Says 'Complete Evacuation' Needed«. RadioFreeEurope/RadioLiberty (v angleščini). Pridobljeno 28. marca 2022.
  169. ↑ Carlotta Gall (27. marec 2022). »As the war in Ukraine moves into its second month, fears grow of Mariupol's fall to Russia«. The New York Times. Pridobljeno 29. marca 2022.
  170. ↑ »Russia's invasion of Ukraine has destroyed a historic computer museum«. Engadget. 27. marec 2022. Arhivirano iz spletišča dne 28. marca 2022.
  171. ↑ »Mariupol is 'in the hands' of Russia, mayor says«. theweek.com. 29. marec 2022. Pridobljeno 29. marca 2022.
  172. ↑ 172,0 172,1 »Nearly 5,000 people killed in siege of Ukraine's Mariupol – mayor's office«. Reuters. 28. marec 2022. Pridobljeno 28. marca 2022.
  173. ↑ »More Than 5,000 Civilians Killed in Mariupol, Mayor Says«. TIME. 6. april 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. aprila 2022. Pridobljeno 6. aprila 2022.
  174. ↑ Schreck, Adam; Rosa, Andrea (6. april 2022). »Mariupol's dead put at 5,000 as Ukraine braces in the east«. Associated Press. Pridobljeno 6. aprila 2022.
  175. ↑ »Elfoglalták az oroszok a rettegett Azov-zászlóalj egyik bázisát«. Portfolio (v madžarščini). 28. marec 2022.
  176. ↑ »Guerra Ukrania: 15 soldados Ucranianos mueren al Rusia derribar su helicoptero en Mariúpol«. RTVE (v španščini). 28. marec 2022.
  177. ↑ »Russia says helicopter downed near Mariupol was headed to evacuate Azov unit leaders«. Tass Russian News Agency (v angleščini). 28. marec 2022.
  178. ↑ »Під час оборони Маріуполя загинуло багато льотчиків«. Інтерфакс-Україна.
  179. ↑ Altman, Howard (25. maj 2022). »Inside Ukraine's Daring Helicopter Missions Into Russian-Occupied Mariupol«. The Drive. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. maja 2022. Pridobljeno 21. julija 2022.
  180. ↑ Clark, Mason; Barros, George; Stepanenko, Kateryna (29. marec 2022). »Russian Offensive Campaign Assessment, March 29«. Institute for the Study of War. Pridobljeno 12. aprila 2022.
  181. ↑ Clark, Mason; Barros, George; Hird, Karolina (2. april 2022). »Russian Offensive Campaign Assessment, April 2«. Institute for the Study of War. Pridobljeno 12. aprila 2022.
  182. ↑ 182,0 182,1 182,2 182,3 182,4 »Azov Regiment believes Russian troops should have been stopped on Crimeas border«. news.yahoo.com.
  183. ↑ »Russia Says Ukrainian Marines Surrendered En-Masse In Mariupol; Western Experts Call It Putin's Propaganda«. Eurasian Times. 6. april 2022. 267 Ukrainian marines from the 503rd Battalion of the Ukrainian Naval Forces opted to surrender in the encircled Mariupol
  184. ↑ »Inside Ukraine's Daring Helicopter Missions Into Russian-Occupied Mariupol«. 25. maj 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. maja 2022. Pridobljeno 21. julija 2022.
  185. ↑ »Russia Says Prevented Ukraine Officers Fleeing Mariupol By Air«. 5. april 2022.
  186. ↑ Clark, Mason; Stepanenko, Kateryna; Hird, Karolina (7. april 2022). »Russian Offensive Campaign Assessment, April 7«. Institute for the Study of War. Pridobljeno 12. aprila 2022.
  187. ↑ Saul, Jonathan (5. april 2022). »Foreign ship sinks in Mariupol after missile attacks, says flag registry«. The Globe and Mail – prek www.theglobeandmail.com.
  188. ↑ Mason Clark; Kateryna Stepanenko (8. april 2022). »Russian Offensive Campaign Assessment, April 8«. Institute for the Study of War. Pridobljeno 12. aprila 2022.
  189. ↑ Clark, Mason; Barros, George; Stepanenko, Kateryna; Hird, Karolina (9. april 2022). »Russian Offensive Campaign Assessment, April 9«. Institute for the Study of War. Pridobljeno 12. aprila 2022.
  190. ↑ Clark, Mason; Stepanenko, Kateryna; Hird, Karolina (10. april 2022). »Russian Offensive Campaign Assessment, April 10«. Institute for the Study of War. Pridobljeno 12. aprila 2022.
  191. ↑ Clark, Mason; Hird, Karolina; Barros, George (10. april 2022). »Russian Offensive Campaign Assessment, April 11«. Institute for the Study of War. Pridobljeno 12. aprila 2022.
  192. ↑ Emmanuel Peuchot (11. april 2022). »Ukraine Braces for Fall of Mariupol to Russia«. Moscow Times. Pridobljeno 11. aprila 2022.
  193. ↑ »It became known about the Marines handed over to the Ukrainian Armed Forces in Mariupol«. 24 Happenings. 11. april 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. aprila 2022. Pridobljeno 21. julija 2022. About 160 Marines surrendered to the Ukrainian Armed Forces (APU) in Mariupol.
  194. ↑ 194,0 194,1 »Басурин сообщил об убийстве в Мариуполе командира 36-й бригады морской пехоты ВС Украины« [Basurin announced the murder in Mariupol of the commander of the 36th Separate Marine Brigade of the Armed Forces of Ukraine]. Tass (v ruščini). 17. april 2022. Pridobljeno 18. aprila 2022.
  195. ↑ 195,0 195,1 »Russia Claims 1,000 Members of the 36th Marine Brigade Surrendered in Mariupol«. SOFREP. 14. april 2022. Pridobljeno 18. aprila 2022.
  196. ↑ 196,0 196,1 196,2 Mason Clark; Kateryna Stepanenko; Karolina Hird (13. april 2022). »Russian Offensive Campaign Assessment, April 13«. Institute for the Study of War. Pridobljeno 18. aprila 2022.
  197. ↑ »Marines from 36th brigade break through to Azov fighters, defenders of Mariupol strengthen defense area«. Interfax-Ukraine. 13. april 2022. Pridobljeno 18. aprila 2022.
  198. ↑ George Grylls; Charlie Parker (12. april 2022). »Briton Aiden Aslin 'surrenders' in Mariupol as he runs out of food«. The Times. Pridobljeno 18. aprila 2022.
  199. ↑ 199,0 199,1 Petr Ermilin (12. april 2022). »More than 1,000 Ukrainian Marines voluntarily surrendered in Mariupol«. Pravda. Pridobljeno 18. aprila 2022.
  200. ↑ Peter Graff; William Maclean; Cynthia Osterman (13. april 2022). »Russia says 1,026 Ukrainian marines surrendered in Mariupol«. Reuters. Pridobljeno 18. aprila 2022.
  201. ↑ Ronald Popeski; Robert Birsel (13. april 2022). »Chechen chief Kadyrov says over 1,000 Ukrainian marines surrender in Mariupol«. Reuters. Pridobljeno 18. aprila 2022.
  202. ↑ Elena Teslova (14. april 2022). »134 more Ukrainian servicemen surrendered in Mariupol: Russia«. aa.com.tr. Pridobljeno 18. aprila 2022. This means a total of 1,160 Ukrainian soldiers and officers laid down their weapons in Mariupol on Wednesday
  203. ↑ Нестор Дим (13. april 2022). »орпіхи 36-ї бригади в Маріуполі: частина з'єдналася з "Азовом", частина – ішла на прорив, багато потрапили в полон« [Nurses of the 36th Brigade in Mariupol: Some joined forces with Azov, some went on a breakthrough, many were taken prisoner]. Novynarnia (v ukrajinščini). Pridobljeno 27. aprila 2022.
  204. ↑ »Mariupol commercial sea port fully liberated from Azov regiment's Nazi fighters«. Tass. 13. april 2022. Pridobljeno 18. aprila 2022.
  205. ↑ 205,0 205,1 205,2 Mason Clarke; George Barros (17. april 2022). »Russian Offensive Campaign Assessment, April 17«. Institute for the Study of War. Pridobljeno 18. aprila 2022.
  206. ↑ Aditi Sangal; Adrienne Vogt; Helen Regan; Matias Grez; Jeevan Ravindran; Laura Smith-Spark; Maureen Chowdhury; Mike Hayes (13. april 2022). »Ukrainian commanders defending Mariupol say their units were able to link up despite relentless attacks«. Cable News Network. Pridobljeno 18. aprila 2022.
  207. ↑ »Mariupol defenders tell how the commander of marines fled the city«. news.yahoo.com.
  208. ↑ Марк Ворошилов (12. april 2022). »"Потери просто сумасшедшие", – ВСУ уничтожили полный состав 810-й бригады морской пехоты из Феодосии ["The losses are just crazy" – the Armed Forces of Ukraine destroyed the entire composition of the 810th Brigade of Naval Infantry from Feodosia"]«. Диалог.UA [dialog.ua].
  209. ↑ Drozd, Yulia (15. april 2022). »Ukrainian commander issues urgent plea in Mariupol«. ABC News (v angleščini). ABC News Network. Arhivirano iz spletišča dne 18. aprila 2022. Pridobljeno 18. aprila 2022.
  210. ↑ »Russian Tu-22M3 bombers strike Mariupol«. ukrinform.net. 15. april 2022. Pridobljeno 18. aprila 2022.
  211. ↑ »'Fortress in a city': steel plant becomes Ukrainian hold-out in Mariupol«. The Guardian. 15. april 2022. Pridobljeno 18. aprila 2022.
  212. ↑ 212,0 212,1 Kagan, Frederick; Stepanenko, Kateryna; Hird, Karolina (16. april 2022). »Russian Offensive Campaign Assessment, April 16«. Institute for the Study of War. Pridobljeno 18. aprila 2022.
  213. ↑ 213,0 213,1 Adam Schreck; Mystyslav Chernov (18. april 2022). »Ukrainian defenders in Mariupol defy surrender-or-die demand«. Associated Press. Pridobljeno 18. aprila 2022.
  214. ↑ »Ukraine war: Mariupol defenders will fight to the end says PM«. BBC. 18. april 2022. Pridobljeno 18. aprila 2022.
  215. ↑ Clarke, Mason; Barros, George; Hird, Karolina (20. april 2022). »Russian Offensive Campaign Assessment, April 20«. Institute for the Study of War. Pridobljeno 20. aprila 2022.
  216. ↑ Schreck, Adam (21. april 2022). »Putin claims Mariupol win but won't storm Ukrainian holdout«. Associated Press (v angleščini). Pridobljeno 21. aprila 2022.
  217. ↑ »Putin calls off plan to storm Mariupol plant, opts for blockade instead«. Reuters (v angleščini). 21. april 2022. Pridobljeno 21. aprila 2022.
  218. ↑ Yvette Tan (21. april 2022). »Steelworks battle was militarily irrelevant to Russia – former armed forces chief«. BBC News. Pridobljeno 25. aprila 2022.
  219. ↑ Michael Schwirtz (22. april 2022). »Inside Azovstal Plant, Ukrainian Sergeant Prays for Rescue«. Yahoo! News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. aprila 2022. Pridobljeno 22. aprila 2022.
  220. ↑ David Keyton; Yesica Fisch (23. april 2022). »Ukraine battered again; Zelenskyy says US officials to visit«. Associated Press. Pridobljeno 25. aprila 2022.
  221. ↑ Frederick W. Kagan; Kateryna Stepanenko; Karolina Hird (23. april 2022). »Russian Offensive Campaign Assessment, April 23«. Institute for the Study of War. Pridobljeno 25. aprila 2022.
  222. ↑ 222,0 222,1 Connor Sephton (23. april 2022). »Ukraine war: A dozen crack Russian military units redeployed from Mariupol as Kyiv claims to have rearmed blockaded district with daring night-time helicopter drop«. Sky News (v angleščini). Pridobljeno 23. aprila 2022.
  223. ↑ Mason Clarke; Kateryna Stepanenko (24. april 2022). »Russian Offensive Campaign Assessment, April 23«. Institute for the Study of War. Pridobljeno 25. aprila 2022.
  224. ↑ Tim Lister; Olga Voitoivych (28. april 2022). »Mariupol steel plant suffers "heaviest airstrikes so far," Ukrainian official says«. Cable News Network. Pridobljeno 3. maja 2022.
  225. ↑ Tim Lister (29. april 2022). »600 injured in recent bombing of Azovstal steel plant, Mariupol mayor says«. Cable News Network. Pridobljeno 3. maja 2022.
  226. ↑ »Ukraine: UN-Red Cross operation underway to evacuate civilians from stricken Mariupol plant«. UN News (v angleščini). 1. maj 2022. Pridobljeno 2. maja 2022.
  227. ↑ 227,0 227,1 »Go inside the civilian evacuation of Mariupol's besieged Azovstal steel plant«. ABC News (v angleščini). 1. maj 2022. Pridobljeno 2. maja 2022.
  228. ↑ Tiffany Wertheimer (1. maj 2022). »Ukraine latest news: Safe passage for civilians to leave Mariupol under way – UN«. BBC News (v britanski angleščini). Pridobljeno 2. maja 2022.
  229. ↑ »Mariupol civilians leave besieged Azovstal steelworks«. BBC News (v britanski angleščini). 30. april 2022. Pridobljeno 2. maja 2022.
  230. ↑ Thomas, Trisha (30. april 2022). »Wives of Mariupol defenders appeal for soldiers' evacuation«. ABC News (v angleščini). Pridobljeno 2. maja 2022.
  231. ↑ »At least 100 civilians evacuated from Azovstal plant in Mariupol, Zelenskyy says«. ABC News (v angleščini). 1. maj 2022. Pridobljeno 2. maja 2022.
  232. ↑ David Vergun (2. maj 2022). »Russians Make Minimal Progress in the Donbas, DOD Official Says«. U.S. Department of Defense. Pridobljeno 3. maja 2022.
  233. ↑ Matt Seyler (2. maj 2022). »Russians leaving Mariupol, progress in Donbas 'minimal at best': US«. ABC News. Pridobljeno 3. maja 2022.
  234. ↑ »Russian troops begin to storm Azovstal plant«. www.ukrinform.net (v angleščini). Pridobljeno 5. maja 2022.
  235. ↑ »Ukraine war: Zelensky plea as Russians seek Mariupol endgame«. BBC. 4. maj 2022.
  236. ↑ »Russians break into the Azovstal plant in Mariupol – sources«. Ukrayinska Pravda (v angleščini). Pridobljeno 5. maja 2022.
  237. ↑ »Russian troops enter Azovstal plant, top Ukrainian lawmaker says«. Reuters. 5. maj 2022.
  238. ↑ »Ukraine war: 300 civilians evacuated from Mariupol after Russia opens humanitarian corridors«. Sky News. 5. maj 2022.
  239. ↑ »'Seemed like goodbye': Mariupol defenders make their stand«. Associated Press. 5. maj 2022.
  240. ↑ »Ukraine loses contact with Azovstal defenders as Russian troops storm steelworks«. The Telegraph. 5. maj 2022.
  241. ↑ »Fresh Rescue Efforts Under Way at Ukraine's Azovstal Steel Plant«. Wall Street Journal. 6. maj 2022.
  242. ↑ »Ukraine says all women, children and elderly out of besieged Azovstal plant«. DW (Deutsche Welle) (v angleščini). Deutsche Welle. 7. maj 2022. Pridobljeno 7. maja 2022.
  243. ↑ Toman, Siobhan (7. maj 2022). »Women, children, elderly out of besieged plant – Ukraine«. BBC News (v angleščini). BBC World Services. Pridobljeno 7. maja 2022.
  244. ↑ Lister, Tim; Presniakova, Julia; Voitovych, Olga (7. maj 2022). »"All women, children and elderly" have been evacuated from Azovstal, Ukrainian government says«. CNN World News. CNN. Pridobljeno 7. maja 2022.
  245. ↑ »'Hellish reality show': Trapped Mariupol fighter pleads for help«. aljazeera (v britanski angleščini). Pridobljeno 8. maja 2022.
  246. ↑ »Donetsk People's Republic Leader Holds Victory Day Parade in Mariupol«. NT News (v britanski angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. maja 2022. Pridobljeno 10. maja 2022.
  247. ↑ Intelligence officers explain why Azovstal exit was not a surrender
  248. ↑ »Live: Nearly two-thirds of Kyiv's 3.5 million residents have now returned to the city«. Euronews. 10. maj 2022.
  249. ↑ »Kyiv says over 1,000 Ukraine fighters still in Azovstal plant«. Al Arabiya English (v angleščini). 10. maj 2022. Pridobljeno 15. maja 2022.
  250. ↑ Stepanenko, Kateryna; Hird, Karolina; Kagan, Frederick W. (12. maj 2022). »Russian Offensive Campaign Assessment, May 12«. Institute for the Study of War. Pridobljeno 16. maja 2022.
  251. ↑ Stepanenko, Kateryna; Kagan, Frederick W. (13. maj 2022). »Russian Offensive Campaign Assessment, May 13«. Institute for the Study of War. Pridobljeno 16. maja 2022.
  252. ↑ »"They came out of Azovstal with a white flag"; Negotiations are underway«. B92.net.
  253. ↑ Hopkins, Valerie; Nechepurenko, Ivan; Santora, Marc (16. maj 2022). »Ukrainian authorities declare an end to the combat mission in Mariupol after weeks of Russian siege«. The New York Times (v ameriški angleščini). ISSN 0362-4331. Arhivirano iz spletišča dne 16. maja 2022. Pridobljeno 16. maja 2022.
  254. ↑ »Azovstal defenders appear to signal end of siege«. The Jerusalem Post (v angleščini). 16. maj 2022. Pridobljeno 15. maja 2022.
  255. ↑ »Longest battle of war ends as Ukrainian troops evacuated from Azovstal steel mill in Mariupol«. Sydney Morning Hearld (v angleščini). 17. maj 2022.
  256. ↑ »Azovstal siege ends as hundreds of Ukrainian fighters surrender«. Reuters (v angleščini). Reuters. 17. maj 2022. Arhivirano iz spletišča dne 17. maja 2022. Pridobljeno 17. maja 2022.
  257. ↑ »Ukraine: ICRC registers hundreds of prisoners of war from Azovstal plant«. International Committee of the Red Cross. 19. maj 2022. Pridobljeno 21. maja 2022.
  258. ↑ »Russian Offensive Campaign Assessment, May 18«. Institute for the Study of Warfare. 18. maj 2022. Pridobljeno 19. maja 2022.
  259. ↑ Ljunggren, David (21. maj 2022). »Russia shows video of Azovstal defenders surrendering« – prek www.reuters.com.
  260. ↑ »На "Азовстали" сдался командир батальона "Азов"«. РБК.
  261. ↑ »Russia says 959 Ukrainian fighters surrendered from Azovstal so far«. 18. maj 2022 – prek www.reuters.com.
  262. ↑ »War in Ukraine: Kyiv orders Azovstal troops to stop fighting, Russia claims control of Mariupol«. 20. maj 2022 – prek Le Monde.
  263. ↑ »Russia says 771 more Ukrainian soldiers surrender at Azovstal steel plant-Xinhua«. english.news.cn.
  264. ↑ »A timeline of how the Azovstal steelworks in Mariupol fell«. The Week (v angleščini). Pridobljeno 11. junija 2022.
  265. ↑ »Russian Offensive Campaign Assessment, May 23«. Institute for the Study of Warfare. 23. maj 2022. Pridobljeno 25. maja 2022.
  266. ↑ »Hidden militants detained at Azovstal«. 26. maj 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. maja 2022. Pridobljeno 22. julija 2022.
  267. ↑ »Russia says civil vessels may use Mariupol port, mine danger lifted«. Reuters. 26. maj 2022. Pridobljeno 27. maja 2022.
  268. ↑ Lonas, Lexi (30. april 2022). »Ukrainian parliament warns Mariupol residents endangered by 'medieval living conditions' amid siege«. The Hill. Pridobljeno 6. junija 2022.
  269. ↑ 269,0 269,1 »ВОЗ готовится к вспышкам холеры в Мариуполе. Что это значит для России?« [WHO prepares for cholera outbreaks in Mariupol. What does this mean for Russia?]. BBC (v ruščini). 20. maj 2022. Pridobljeno 6. junija 2022.
  270. ↑ Peseckyte, Giedre (18. maj 2022). »Cholera outbreak: A new health concern in war-torn Ukraine«. Euractiv. Pridobljeno 6. junija 2022.
  271. ↑ Thebault, Reis (6. junij 2022). »Cholera fears prompt quarantine in Mariupol, official says«. The Washington Post. Pridobljeno 6. junija 2022.
  272. ↑ »Ukraine reports deaths of 24 more children in Mariupol«. Reuters. 11. junij 2022.
  273. ↑ Sribnians'ka, Kseniia (6. junij 2022). »Епідемія холери та інших хвороб загрожують не лише Маріуполю: що кажуть медики« [The cholera epidemic threatens more than just Mariupol, doctors say]. Apostrof (v ukrajinščini). Pridobljeno 6. junija 2022.
  274. ↑ »Russia to hand over bodies of 152 Ukrainian soldiers from Mariupol steelworks«. La Prensa Latina. Memphis. EFE. 31. maj 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. maja 2022. Pridobljeno 31. maja 2022.
  275. ↑ »Russia to hand over bodies of Ukrainian fighters from Azovstal«. The Daily Telegraph. 31. maj 2022. Pridobljeno 31. maja 2022.
  276. ↑ »Scores of Ukraine Azovstal Fighters' Bodies Still in Mariupol, Ex-Commander Says«. Pridobljeno 12. junija 2022. "Maksym Zhorin said that under the terms of a recent exchange, around 220 bodies of those killed in Azovstal had already been sent to Kyiv but "just as many bodies still remain in Mariupol".
  277. ↑ »Ukraine returns 64 bodies of fallen Azovstal defenders«. Pridobljeno 14. junija 2022.
  278. ↑ »Ukraine Returns Bodies Of Another 35 Killed Defenders - Intelligence«. Pridobljeno 21. junija 2022.
  279. ↑ »17 Ukrainian defenders were released from captivity«. Pridobljeno 28. junija 2022.
  280. ↑ 280,0 280,1 »Russia suffers losses of 75% on Black Sea fleet coastal defence brigade, Ukraine claims«. The Guardian. 19. april 2022. Pridobljeno 25. aprila 2022.
  281. ↑ »С именем Суворова на Знамени«. 24. januar 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. januarja 2018. Pridobljeno 20. junija 2022.
  282. ↑ George Grylls (22. marec 2022). »A dozen elite Russian soldiers have been killed by Ukrainians in fight for Mariupol«. The Times. Pridobljeno 25. aprila 2022.
  283. ↑ Moscow, Isabel Coles in Kyiv, Ukraine and Ann M. Simmons in (8. junij 2022). »Russia Takes Captured Ukrainian Fighters From Mariupol to Its Territory«. Wall Street Journal (v ameriški angleščini). ISSN 0099-9660. Pridobljeno 16. junija 2022.
  284. ↑ »Ukraine says 1,170 civilians have been killed in Mariupol since Russian invasion«. Reuters. 9. marec 2022. Arhivirano iz spletišča dne 10. marca 2022. Pridobljeno 18. marca 2022.
  285. ↑ »Ukraine's Mariupol says 1,582 civilians killed by Russian shelling and blockade«. Reuters. 11. marec 2022. Arhivirano iz spletišča dne 11. marca 2022. Pridobljeno 11. marca 2022.
  286. ↑ Asrar, Nadim; Uras, Umut; Marsi, Federica (12. marec 2022). »Ukraine latest updates: 2,187 residents killed in Mariupol«. www.aljazeera.com. Arhivirano iz spletišča dne 14. marca 2022. Pridobljeno 14. marca 2022.
  287. ↑ »Over 2,500 Mariupol residents killed so far in war – Ukrainian presidential advisor«. Reuters. 14. marec 2022. Arhivirano iz spletišča dne 14. marca 2022. Pridobljeno 14. marca 2022.
  288. ↑ »Russian forces shoot at civilians in Hostomel«. India Today. 15. marec 2022. Arhivirano iz spletišča dne 15. marca 2022. Pridobljeno 15. marca 2022.
  289. ↑ Santora, Marc; Hopkins, Valerie (15. marec 2022). »Officials in Mariupol struggle to account for the dead«. The New York Times. ISSN 0362-4331. Arhivirano iz spletišča dne 15. marca 2022. Pridobljeno 16. marca 2022.
  290. ↑ 290,0 290,1 CHERNOV, MSTYSLAV; MALOLETKA, EVGENIY; HINNANT, LORI (16. marec 2022). »'Why? Why? Why?' Ukraine's Mariupol descends into despair«. ABC News (v angleščini). MARIUPOL, Ukraine. Associated Press. Arhivirano iz spletišča dne 17. marca 2022. Pridobljeno 18. marca 2022.
  291. ↑ 291,0 291,1 291,2 Yuras Karmanau; Adam Schreck; Cara Anna (12. april 2022). »Mariupol mayor says siege has killed more than 10K civilians«. Associated Press. Pridobljeno 12. aprila 2022.
  292. ↑ 292,0 292,1 »Russia-Ukraine war: 21,000 civilians killed, Mayor of Mariupol estimates«. The Jerusalem Post. 13. april 2022. Pridobljeno 18. aprila 2022.
  293. ↑ »President of the Federation of Greek Associations of Ukraine cries for help«. Neos Kosmos. 14. marec 2022. Pridobljeno 13. junija 2022.
  294. ↑ »Τα τάγματα του Αζόφ μας χρησιμοποιούσαν ως ομήρους!«. Estia. 11. junij 2022. Pridobljeno 13. junija 2022.
  295. ↑ Vega, María R. Sahuquillo, Luis de (6. marec 2022). »Russian forces exert stranglehold on Mariupol after failure of ceasefire«. EL PAÍS English Edition. Arhivirano iz spletišča dne 9. marca 2022. Pridobljeno 10. marca 2022.
  296. ↑ 296,0 296,1 Mangan, Dan (7. marec 2022). »U.S. is collecting evidence of possible Russian war crimes in Ukraine«. cnbc.com. CNBC. Arhivirano iz spletišča dne 9. marca 2022. Pridobljeno 7. marca 2022.
  297. ↑ »Live updates: Zelenskyy vows to keep negotiating with Russia. The latest developments on the Russia-Ukraine war: (Section titled "Geneva" NOTE there are two sections with the same name— "Geneva" SEE THE FIRST)«. Apneas.com. Associated Press. 14. marec 2022. Arhivirano iz spletišča dne 14. marca 2022. Pridobljeno 14. marca 2022.
  298. ↑ Ruslan Rehimov (16. marec 2022). »Russians holding 400 hostage at captured Mariupol hospital: Ukraine deputy premier«. Anadolu Agency. Arhivirano iz spletišča dne 16. marca 2022. Pridobljeno 16. marca 2022.
  299. ↑ 299,0 299,1 Lorenzo Tondo; Isobel Kosiw (16. marec 2022). »Ukrainian officials accuse Russia of shelling civilians fleeing Mariupol«. The Guardian. Arhivirano iz spletišča dne 16. marca 2022. Pridobljeno 16. marca 2022.
  300. ↑ 300,0 300,1 300,2 300,3 Patel-Carstairs, Sunita (18. marec 2022). »Ukraine war: Videos show apocalyptic destruction in Mariupol as Russia says it is 'tightening its encirclement'«. Sky News. Sky New. Arhivirano iz spletišča dne 20. marca 2022. Pridobljeno 20. marca 2022.
  301. ↑ 301,0 301,1 301,2 Carey, Andrew; Presniakova, Yulia; Atay Alam, Hande (22. marec 2022). »Russian forces stole buses driving to rescue people from Mariupol, Ukraine says«. CNN World (v angleščini). CNN. Arhivirano iz spletišča dne 24. marca 2022. Pridobljeno 25. marca 2022.
  302. ↑ Beals, Monique (23. marec 2022). »Ukraine: Russia seized rescue workers trying to deliver food to Mariupol«. The Hill (v angleščini). NEXSTAR MEDIA INC. Pridobljeno 29. marca 2022.
  303. ↑ »Zelensky says 100,000 still trapped in Mariupol, facing 'inhumane conditions'«. France 24 (v angleščini). France 24. 22. marec 2022. Arhivirano iz spletišča dne 24. marca 2022. Pridobljeno 25. marca 2022.
  304. ↑ »Ukraine: No 'plan B' for evacuation of shattered Mariupol, say humanitarians, as Friday attempt fails«. UN News. 1. april 2022.
  305. ↑ »Ukraine: More than 170 civilians evacuated from Azovstal and Mariupol area in third safe passage operation«. International Committee of the Red Cross. 8. maj 2022. Pridobljeno 21. maja 2022.
  306. ↑ »Putin's Mariupol Massacre is one of the 21st century's worst war crimes«. Atlantic Council (v ameriški angleščini). 25. maj 2022. Pridobljeno 27. junija 2022.
  307. ↑ 307,0 307,1 Cowburn, Ashley (31. marec 2022). »Russian general dubbed 'butcher of Mariupol' among new list of sanctions announced by Liz Truss«. The Independent. Pridobljeno 21. julija 2022.
  308. ↑ 308,0 308,1 Brown, Lee (24. marec 2022). »Russian 'Butcher of Mariupol' blamed for worst Ukraine war atrocities«. New York Post. Pridobljeno 21. julija 2022.
  309. ↑ Balevic, Katie. »Zelenskyy accuses Russian troops of 'direct strike' that wrecked a Mariupol maternity hospital, pleads to 'close the sky right now'«. Business Insider. Arhivirano iz spletišča dne 10. marca 2022. Pridobljeno 9. marca 2022.
  310. ↑ »Ukraine war: Aftermath of Mariupol hospital shelling«. Sky News. Arhivirano iz spletišča dne 10. marca 2022. Pridobljeno 9. marca 2022.
  311. ↑ AFP (10. marec 2022). »EU condemns Russian bombing of Mariupol maternity hospital as a 'war crime'«. Times of Israel. Arhivirano iz spletišča dne 13. marca 2022. Pridobljeno 11. marca 2022.
  312. ↑ Osborne, Samuel (10. marec 2022). »Ukraine war: Russia says claim it bombed children's hospital is 'fake news'«. Sky News. Arhivirano iz spletišča dne 10. marca 2022. Pridobljeno 10. marca 2022.
  313. ↑ »Что заявили главы МИД России и Украины после переговоров. Главное«. Meduza (v ruščini). 10. marec 2022. Arhivirano iz spletišča dne 10. marca 2022. Pridobljeno 10. marca 2022.
  314. ↑ Trevelyan, Mark (10. marec 2022). »Russia shifts stance on hospital bombing that sparked world outrage«. Reuters. Arhivirano iz spletišča dne 10. marca 2022. Pridobljeno 10. marca 2022.
  315. ↑ 315,0 315,1 »'Ukrainian propaganda': Russia says pic of pregnant woman in hospital attack is 'fake'«. LBC. Arhivirano iz spletišča dne 10. marca 2022. Pridobljeno 10. marca 2022.
  316. ↑ 316,0 316,1 Macaluso, Nora (16. marec 2022). »Social Media Posts Misrepresent Victims of Hospital Bombed in Mariupol«. FactCheck.org. Annenberg Public Policy Center of the University of Pennsylvania. Arhivirano iz spletišča dne 23. marca 2022. Pridobljeno 20. marca 2022.
  317. ↑ »Ukraine war: Pregnant woman and baby die after hospital shelled«. BBC News. 14. marec 2022. Arhivirano iz spletišča dne 14. marca 2022. Pridobljeno 14. marca 2022.
  318. ↑ 318,0 318,1 »Pregnant woman and baby die after attack on hospital in Mariupol«. The Guardian. The Associated Press in Mariupol, Ukraine. 14. marec 2022. Arhivirano iz spletišča dne 22. marca 2022. Pridobljeno 20. marca 2022.
  319. ↑ Feenstra, Willem; Sabel, Pieter; Verwiel, Erik (17. marec 2022). »De foto's bij het bombardement op het ziekenhuis in Marioepol zouden volgens de Russen in scène zijn gezet. Wat klopt er van hun bewijzen?«. de Volkskrant (v nizozemščini). Arhivirano iz spletišča dne 24. marca 2022. Pridobljeno 18. marca 2022.
  320. ↑ »Russia: Authorities launch witch-hunt to catch anyone sharing anti-war views«. Amnesty International. 30. marec 2022.
  321. ↑ »Top Russian Journalist Defiant in Face of Fake News Investigation«. VOA News. 23. marec 2022.
  322. ↑ Andy Hayes (16. marec 2022). »Ukraine war: Mariupol theatre where 'hundreds of people sheltering' bombed by Russian forces, officials claim«. Sky News. Arhivirano iz spletišča dne 16. marca 2022. Pridobljeno 16. marca 2022.
  323. ↑ James Mackenzie; Natalia Zinets; Oleksandr Kozhukhar (17. marec 2022). »Shells hit theatre sheltering Ukraine civilians, Biden calls Putin a war criminal«. Reuters. Arhivirano iz spletišča dne 19. marca 2022. Pridobljeno 17. marca 2022.
  324. ↑ 324,0 324,1 Victoria Butenko; Olga Voitovych; Andrew Carey; James Frater; Jeevan Ravindran (17. marec 2022). »Survivors emerge from rubble of Mariupol theater bombed by Russia«. CNN. Arhivirano iz spletišča dne 23. marca 2022. Pridobljeno 18. marca 2022.
  325. ↑ »Ukraine theatre hit by airstrike where hundreds were sheltering had 'children' written on pavement in Russian«. The Independent. 18. marec 2022. Arhivirano iz spletišča dne 21. marca 2022. Pridobljeno 18. marca 2022.
  326. ↑ »Ukraine: Mariupol city council claims Russia destroys crowded theater — live updates«. Deutsche Welle. 16. marec 2022. Arhivirano iz spletišča dne 16. marca 2022. Pridobljeno 16. marca 2022.
  327. ↑ »В Мариуполе ракета разрушила здание драмтеатра. Власти заявляют, что сотни людей использовали его как убежище«. Meduza (v ruščini). 16. marec 2022. Arhivirano iz spletišča dne 16. marca 2022. Pridobljeno 16. marca 2022.
  328. ↑ »Russia-Ukraine war: Survivors emerge from bombed Mariupol theatre«. The Independent. 17. marec 2022. Arhivirano iz spletišča dne 23. marca 2022. Pridobljeno 18. marca 2022.
  329. ↑ »130 Rescued in Ukrainian Theater Bombing, Search for Missing Continues«. Voice of America. 18. marec 2022. Arhivirano iz spletišča dne 19. marca 2022. Pridobljeno 18. marca 2022.
  330. ↑ »AP evidence points to 600 dead in Mariupol theater airstrike«. AP NEWS (v angleščini). 4. maj 2022. Pridobljeno 15. maja 2022.
  331. ↑ Wall, Mike (9. marec 2022). »Russia-Ukraine invasion updates / Satellite photos of Mariupol, Ukraine show damage from Russian attacks: Grocery stores, homes and shopping centers have gone up in smoke«. space.com. Future US, Inc. Arhivirano iz spletišča dne 13. marca 2022. Pridobljeno 15. marca 2022.
  332. ↑ Aloisi, Silvia (18. marec 2022). »Shattered dreams«. Reuters. Reuters. Arhivirano iz spletišča dne 23. marca 2022. Pridobljeno 18. marca 2022.
  333. ↑ Klimov, Pavel; Popeski, Ron (18. marec 2022). »Mariupol, on the front line of Ukraine's war«. Reuters.com (v angleščini). Mariupol, Ukraine: Reuters. Arhivirano iz spletišča dne 20. marca 2022. Pridobljeno 19. marca 2022.
  334. ↑ 334,0 334,1 334,2 Bachega, Hugo; Popovych, Maksym (16. marec 2022). »Ukraine war: Infection and hunger as hundreds hide in Mariupol cellar«. bbc.com. BBÇ News. Arhivirano iz spletišča dne 23. marca 2022. Pridobljeno 19. marca 2022.
  335. ↑ Mason, Clark; Barros, George; Stepanenko, Kateryna (16. marec 2022). »Russian Offensive Campaign Assessment, March 16«. ISW – Institute for the Study of War (v angleščini). ISW – Institute for the Study of War. Arhivirano iz spletišča dne 23. marca 2022. Pridobljeno 19. marca 2022.
  336. ↑ Boffey, Daniel; Tondo, Lorenzo (18. marec 2022). »Fighting reaches central Mariupol as shelling hinders rescue attempts: Russia claims to be 'tightening noose' around south-eastern port city as thousands still stranded«. The Guardian (v angleščini). Brussels, Belgium; Lviv, Ukraine. Arhivirano iz spletišča dne 23. marca 2022. Pridobljeno 21. marca 2022.
  337. ↑ »Russians push deeper into port city of Mariupol as locals plead for help: "Children, elderly people are dying"«. CBSNews.com. CBS News, Associated Press. 19. marec 2022. Arhivirano iz spletišča dne 23. marca 2022. Pridobljeno 19. marca 2022.
  338. ↑ »Ukraine retakes control of two Russian-occupied towns«. The Jerusalem Post | JPost.com (v ameriški angleščini). Pridobljeno 28. marca 2022.
  339. ↑ Hodge, Nathan; Presniakova, Julia (28. marec 2022). »Mariupol mayor says Ukrainian city 'in the hands of the occupiers'«. CNN. Pridobljeno 28. marca 2022.
  340. ↑ »Ukraine War: Report of Mariupol chemical attack sparks US, UK concern«. BBC. 12. april 2022. Pridobljeno 12. aprila 2022.
  341. ↑ Christina Wilkie (12. april 2022). »Pentagon monitoring reports of possible Russian chemical weapons attack in Mariupol«. CNBC. Pridobljeno 25. aprila 2022.
  342. ↑ 342,0 342,1 Boyle, Danny (12. april 2022). »Tuesday morning news briefing: Vladimir Putin 'uses chemical weapons'«. The Telegraph. Pridobljeno 10. maja 2022. The city's Azov regiment is said to have fallen ill after a "poisonous substance of unknown origin" was reportedly dropped on them from a Russian drone. It came hours after Mariupol's mayor said more than 10,000 civilians have died in the Russian siege of his city and the death toll could surpass 20,000. Britain is increasingly worried that Russia could use white phosphorus munitions, which cause horrific burns.
  343. ↑ Hall, Sam (11. april 2022). »'We are holding back the horde': Mariupol fighters battle on weeks after experts said city would fall«. The Telegraph. Pridobljeno 10. maja 2022. the Azov regiment said in a statement on their Telegram channel that Russian forces appeared to have used chemical weapons. "Russian occupation forces used a poisonous substance of unknown origin against Ukrainian military and civilians in the city of Mariupol, which was dropped from an enemy drone. "The victims have respiratory failure … the effects of the unknown substance are being clarified." The claim could not immediately be verified
  344. ↑ »Ukraine War: US 'deeply concerned' at report of Mariupol chemical attack«. BBC News. 12. april 2022. Pridobljeno 27. aprila 2022.
  345. ↑ Sabbagh, Dan (12. april 2022). »Did Russia really use chemical weapons in Ukraine? Experts are sceptical«. The Guardian. Arhivirano iz spletišča dne 19. aprila 2022. Pridobljeno 19. aprila 2022.
  346. ↑ Klein, Charlotte (17. marec 2022). »"This Is Personal for Them": Two Ukrainian AP Journalists Capture the Most Devastating Moments of War«. Wanity Fair. Arhivirano iz spletišča dne 20. marca 2022. Pridobljeno 22. marca 2022.
  347. ↑ Chernov, Mstyslav (22. marec 2022). »20 Days in Mariupol«. Associated Press. Arhivirano iz spletišča dne 24. marca 2022. Pridobljeno 22. marca 2022.
  348. ↑ Schwirtz, Michael (21. april 2022). »Inside the Azovstal plant, a Ukrainian sergeant prays for rescue«. The New York Times (v ameriški angleščini). ISSN 0362-4331. Pridobljeno 21. aprila 2022.
  349. ↑ Coalson, Robert (29. marec 2022). »'Military Brainwashing': Russian State TV Pulls Out The Stops To Sell Kremlin's Narrative On The War In Ukraine«. RFE/RL.
  350. ↑ »Propaganda War Over Mariupol's Destruction Is Only Just Starting«. Bloomberg. 22. april 2022.
  351. ↑ Graham-Harrison, Emma; Dyke, Joe (24. marec 2022). »How Russia is using tactics from the Syrian playbook in Ukraine«. Guardian News & Media Limited.
  352. ↑ Parker, Claire (31. marec 2022). »Russia's Ukraine war builds on tactics it used in Syria, experts say«. The Washington Post.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Obleganje_Mariupola&oldid=6311534«