Azov

Azov Азов
Mesto
Zastava Grb
Azov Položaj Azova v Ruski federaciji
Koordinati: 47°06′N 39°25′E
Država	Rusija
Oblast	Rostovska oblast
Okrožje	Azov mesto
Ustanovitev	13. stoletje
Mestne pravice	1708
Upravljanje
• župan	Sergej Bezdolni
Prebivalstvo  (2010)
• Skupno	82.793
• Gostota	9.682 preb./km2
Časovni pas	MSK (UTC 03:00)
Omrežna skupina	7 86342
Spletna stran	www.gorodazov.ru

Azov (rusko Азов, Azov) je mesto v Rostovski oblasti Ruske federacije, ki leži v delti reke Don, približno 7 km od Azovskega morja, ki se imenuje po njem. Je velika morska in rečna luka z 90.642 prebivalci.

Zgodovina

Najstarejša naselitev

Ustje Dona je bilo že v davnini pomembno trgovsko središče. Grki iz Bosporskega kraljestva so na začetku 3. stoletja pr. n. št. v njem ustanovili svojo kolonijo Tanais, kakor so Grki imenovali Don. Ostanki Tanaisa ležijo pri vasi Nedvigovka kakšnih 20 km severno od Azova.

Nekaj stoletij kasneje je kolonijo opustošil kralj Ptolemon Bosporski. Ponovna naselitev grških kolonistov je mestu sprožila nov razcvet. Kolonija je propadla po vdoru Gotov v 3. stoletju n. št., ki so mesto skoraj v celoti uničili. V 10. stoletju je cela regija je prišla pod oblast slovanske kneževine Tmutarakan. Leta 1067 so jo zasedli Kipčaki in jo preimenovali v Azak (nižina). Iz tega imena izhaja sodobno ime mesta Azov.

V 13. in 14. stoletju je večino obale Azovskega morja osvojila tatarska Zlata horda. Beneški in genovski trgovci so kljub temu dobili dovoljenje za trgovanje in so na mestu sedanjega Azova ustanovili svojo kolonijo imenom Tana (Al Tana). Azov je bil od leta 1471 pod oblastjo Osmanskega cesarstva. Turki so na griču nad mestom zgradilo mogočno trdnjavo, ki je obvladovala tudi okolico mesta.

Azovska trdnjava

Okop nekoč slavne azovske trdnjave

Bitka za Azov (1696); nizozemska gravura iz 17. stoletja

Donskim kozakom je leta 1637 v eni od najslavnejših bitk v njihovi zgodovini uspelo zavzeti azovsko trdnjavo, ki jo je branilo 4000 vojakov, oboroženih z 200 topovi. Trdnjavo so imeli v svojih rokah celih pet let. Leta 1641 so celo zdržali dolgo turško obleganje. Po umiku turške vojske je car Aleksej I. sklical ruski parlament – Zemskij Sobor in se odločil trdnjavo vrniti Turkom, da bi se izognil splošni vojni z Osmanskim cesarstvom. Kozaki so pred predajo trdnjave uničili vse fortifikacije.

Car Peter Veliki je med velikimi azovskimi ofenzivami leta 1696 ponovno osvojil trdnjavo. Po neuspeli ofenzivi na Moldavijo leta 1711 je bil prisiljen podpisati premirje s sultanom Ahmedom III. in Azov vrniti Turkom.

Po rusko-turški vojni (1768–1774) je po podpisu miru v Kučuk-Kajnardžiju leta 1774 Azov zasedla vojska ruskega generala Petra Rumjanceva in mesto je dokončno pripadlo Rusiji. Sedem let je bil glavno mesto istoimenske gubernije, po vzponu bližnjega Rostova na Donu pa je njegova pomembnost padla in uprava se je preselila v Rostov.

Med drugo svetovno vojno je Azov okupiral nemški Wehrmacht in ga obdržal od julija 1942 do februarja 1943.

Podnebje

Azov ima vlažno celinsko podnebje (Köppenova klimatska klasifikacija Dfa), se pravi topla poletja, hladne zime (za ruske razmere ne preveč hladne) in bolj malo padavin.

Podnebni podatki za Azov
Mesec	Jan	Feb	Mar	Apr	Maj	Jun	Jul	Avg	Sep	Okt	Nov	Dec	Letno
Povprečna visoka temperatura °C	−0.9	0.3	6.2	16.3	22.8	26.5	28.7	27.9	22.5	14.6	7.5	2.5	14.6
Povprečna nizka temperatura °C	−7.2	−6.4	−1.3	6.4	12.3	16.3	18.1	16.8	11.9	5.8	1.4	−2.9	5.9
Povprečna količina padavin mm	47	37	31	43	53	67	51	37	36	30	46	61	539
Povp. št. dni s padavinami	9	7	6	7	7	7	6	5	5	5	8	10	82
Vir: World Meteorological Organisation (UN)