Apepi I.

Apepi
Apepi
Ipepi, Apophis
	Skarabej z zadnjim priimkom hiškega faraona Apepija
Faraon
Vladavina	35-40 let, 1575 pr. n. št. - 1540 pr. n. št. (Petnajsta egipčanska dinastija)
Predhodnik	Hajan
Naslednik	Hamudi
Prenomen (Praenomen)
;
Nomen
	Ipepi
	;
Horovo ime
	Seheteptavi; S.ḥtp t3-wj; On, ki pomiri dve deželi
Otroci	Hamudi

Apepi, včasih tudi Ipipi (egipčansko ipp(i), grško starogrško Ἄποφις, Apofis), z vladarskimi imeni Neb-hepeš-Re, A-kenen-Re in A-user-Re, je bil vladar iz Petnajste egipčanske dinastije (Hiksi), ki je v Drugem vmesnem obdobju vladal v Spodnjem Egiptu. Po Torinskem seznamu kraljev je vladal 40 let^[2] v prvi polovici 16. stoletja pr. n. št. in preživel svojega južnega rivala Kamoza, njegovega naslednika Ahmoza I. pa ne.^[3] Čeprav je uradno vladal samo v severnem delu Egipta, je v prvem delu vladavine vladal skoraj celemu Egiptu in miroljubno trgoval s tebansko Sedemnajsto dinastijo na jugu. Na samem začetku je morda vladal tudi Gornjemu Egiptu, potem pa je Sedemnajsta dinastija počasi širila svojo oblast proti severu in samo petnajst let po Apepijevi smrti povsem pregnala Hikse iz Egipta.^[4]

Kamoz, zadnji vladar tebanske Sedemnajste dinastije, na eni od stel Apepija omenja kot »poglavarja Retženuja« (Kanaan in Sirija), s čimer namiguje na njegovo hiško poreklo.

Prestolno ime

Neb-khepeš-Re (nb ḫpš rˁ), A-kenen-Re (ˁ3 ḳn n rˁ) in A-user-Re (ˁ3 wsr rˁ) so tri prestolna imena (priimki), ki jih je uporabljal Apepi v različnih obdobjih svojega vladanja.^[5] V preteklosti so bili nekateri egiptologi prepričani, da sta bila dva faraona z imenom Apepi: Auserre Apepi in Akenenre Apepi. Slednji je zdaj znan kot Hamudi, ki je Apepija I. nasledil v Avarisu. V zgodovini Egita je bil torej samo en faraon z imenom Apepi ali Apophis.^[6]^[7] Apepijev prvi priimek je bil Nebkepešre ali »Re je gospodar moči«. Proti sredini svojega vladanja je privzel nov priimek Akenenre, kar pomeni »Rajeva moč je velika«.^[8] V zadnjem desetletju vladanja ali približno takrat je za svoj zadnji priimek izbral ime Auserre. Prevod zadnjih dveh imen je kljub različnemu zapisu enak. Njegovo Horovo ime Šetep-tavi je dokazano samo dvakrat (enkrat skupaj z A-kenen-Re). Napisano je na daritveni tablici^[9] in na kamnitem bloku, odkritem v Bubastisu.^[10]

Vladanje

Apepi je si namesto gradnje lastnih spomenikov raje prisvajal spomenike prejšnjih faraonov, tako da je preko dveh sfing Amenemheta II. in dveh kipov Imiremeša napisal svoje ime.^[11] Domneva se, da si je po smrti svojega predhodnika Kiana uzurpiral njegov prestol, ker je slednji za svojega naslednika izbral svojega sina Janasija.^[12] Apepija je nasledil Hamudi, zadnji Hiks na egipčanskem prestolu. Hikse je z Egipta pregnal faraon Ahmoz I. in ustanovil Osemnajsto egipčansko dinastijo.^[11]

V ramzeškem obdobju je Apepi I. omenjen kot častilec Seta kot edinega boga: »Za svojega gospoda je izbral Seta in ni častil nobenega drugega božanstva, razen njega«. Set je bil bog puščave in manifestacija zla, zato je njegovo čaščenja pomenilo čaščenje zla.^[13]

Vprašanje, ali je vladal tudi Gornjemu Egiptu, še vedo nima popolnega odgovora. Nekaj predmetov z njegovim imenom najverjetneje izvira iz Teb v Gornjem Egiptu. Med njimi je bodalo njegovim imenom, kupljeno na trgu umetnin v Luksorju. Obstaja tudi sekira neznanega porekla, na kateri se kralj naslavlja z »ljubljenec Sobeka, gospodar Sumenuja«. Sumenu je sedanji Mahamid Qibli približno 24 kilometrov južno od Teb, kjer so v tebanski grobnici odkrili tudi odlomek kamnite posode. Vsi omenjeni predmeti bi lahko bili tudi samo znak trgovanja z Gornjim Egiptom.^[14] Bolj problematičen je kamnit blok s faraonovim imenom, odkrit v Gebeleinu. Blok se je obravnaval kot dokaz faraonove gradbene dejavnosti v Gornjem Egiptu in hkrati dokaz za vladavino Hiksov v Gornjem Egiptu. Ker blok ni posebno velik, je veliko znanstvenikov prepričanih, da bi v Gebelein lahko prišel po plenjenju hiške prestolnice in zato ni dokaz, da so Hiksi vladali v Gornjem Egiptu.^[15]

Družina

Znani sta Apepijevi sestri Tani in Zivat. Tani je omenjena na vratih svetišča v Avarisu in na daritveni mizi (Berlin 22487). Zivat je omenjana na posodi, najdeni v Španiji.^[16]

Princ Apepi, omenjen na pečatu (zdaj v Berlinu), je bil zelo verjetno njegov sin. Apepi je imel tudi hčerko Herit. Njeno vazo so odkrili v grobnici v Tebah. Na Herit se včasih gleda kot na hčerko faraona Amenhotepa I.,^[17] kar bi lahko pomenilo, da je bila poročena s tebanskim kraljem.^[3] Vaza bi seveda lahko bila tudi del plena iz Avarisa po dokončni zmagi Amhoza I. nad Hiksi.

Sklici

↑ Thomas Schneider: Ancient Egyptian Chronology, uredili Erik Hornung, Rolf Krauss, David A. Warburton, available online, str. 4927.
↑ Nicolas Grimal: A History of Ancient Egypt, Librairie Arthéme Fayard, 1988, str. 189.
↑ ^3,0 ^3,1 Grimal, str. 189.
↑ Grimal, str. 194.
↑ Apophis: Titulary. Arhivirano 2. junija 2008 na Wayback Machine.
↑ Kim Ryholt: The Political Situation in Egypt during the Second Intermediate Period c.1800-1550 B.C., Museum Tuscalanum Press, 1997, str. 125.
↑ Kings of the Second Intermediate Period, University College London, 15th dynasty.
↑ Apophis:Titulary, Arhivirano 2. junija 2008 na Wayback Machine.
↑ Catalogue Generale 23073, Kamal, Tables d'offrandes I, 61.
↑ London BM 339.
↑ ^11,0 ^11,1 Grimal, str. 193.
↑ Grimal, str. 193.
↑ Jan Assmann: Of God and Gods, University of Wisconsin Press, 2008, ISBN 978-0-299-22550-6, str. 47-48.
↑ D. Polz: Die Hyksos-Blöcke aus Gebelên; zur Präsenz der Hyksos in Oberägypten v E. Czerny, I. Hein, H. Hunger, D. Melman, A. Schwab (uredniki): Timelines, Studies in Honour of Manfred Bietak, Leuven, Paris, Dudley, MA ISBN 978-90-429-1730-9, str. 244-245.
↑ D. Polz, str. 245.
↑ Ryholt, str. 256-267.
↑ H. Carter: Report on the tomb of Zeser-ka-ra Amenhetep I, discovered by the Earl of Carnavon in 1914, Journal of Egyptian Archaeology 3 (1916): XXI.1.

Vladarski nazivi
Apepi I. Petnajsta egipčanska dinastija
Predhodnik: Hajan	Faraon Spodnjega Egipta 1575 pr. n. št. – 1540 pr. n. št.	Naslednik: Hamudi

[1] Thomas Schneider: Ancient Egyptian Chronology, uredili Erik Hornung, Rolf Krauss, David A. Warburton, available online, str. 4927.

[2] Nicolas Grimal: A History of Ancient Egypt, Librairie Arthéme Fayard, 1988, str. 189.

[ref3-3] 3,0 ^3,1 Grimal, str. 189.

[4] Grimal, str. 194.

[5] Apophis: Titulary. Arhivirano 2. junija 2008 na Wayback Machine.

[6] Kim Ryholt: The Political Situation in Egypt during the Second Intermediate Period c.1800-1550 B.C., Museum Tuscalanum Press, 1997, str. 125.

[7] Kings of the Second Intermediate Period, University College London, 15th dynasty.

[8] Apophis:Titulary, Arhivirano 2. junija 2008 na Wayback Machine.

[9] Catalogue Generale 23073, Kamal, Tables d'offrandes I, 61.

[10] London BM 339.

[ref11-11] 11,0 ^11,1 Grimal, str. 193.

[12] Grimal, str. 193.

[13] Jan Assmann: Of God and Gods, University of Wisconsin Press, 2008, ISBN 978-0-299-22550-6, str. 47-48.

[14] D. Polz: Die Hyksos-Blöcke aus Gebelên; zur Präsenz der Hyksos in Oberägypten v E. Czerny, I. Hein, H. Hunger, D. Melman, A. Schwab (uredniki): Timelines, Studies in Honour of Manfred Bietak, Leuven, Paris, Dudley, MA ISBN 978-90-429-1730-9, str. 244-245.

[15] D. Polz, str. 245.

[16] Ryholt, str. 256-267.

[17] H. Carter: Report on the tomb of Zeser-ka-ra Amenhetep I, discovered by the Earl of Carnavon in 1914, Journal of Egyptian Archaeology 3 (1916): XXI.1.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

[9]

[10]

[11]

[12]

[13]

[14]

[15]

[16]

[17]