Antimonit

Antimonit
Antimonit
Splošno
Kategorija	2. razred - Sulfidi
Kemijska formula	Sb2S3
Kristalna simetrija	Ortorombska bipiramida 2/m 2/m 2/m
Osnovna celica	a = 11,229 Å, b = 11,31 Å, c = 3,8389 Å; Z = 4
Lastnosti
Barva	Svinčeno siva, ki pomotni v črno ali iridescentno
Kristalni habit	Masivni žarkasti in raztegnjeni kristali, masiven in zrnat
Kristalni sistem	Ortorombski
Razkolnost	Popolna in lahka na {010}, nepopolna na {100} in {110}
Lom	Podškoljkast
Žilavost	Zelo upogljiv vendar ne elastičen, rahlo rezljiv
Trdota	2
Sijaj	Kovinski, na svežih kristalnih površinah blesteč
Barva črte	Podobna barvi
Prozornost	Neprozoren
Specifična teža	4,63
Topnost	Klorovodikova kislina (HCl)
Drugo	Zelo anizotropen
Sklici
Glavne vrste
Metastibnit	Rdečkasti prsteni depoziti

Antimonit ali stibnit je antimonov sulfidni mineral s kemijsko formulo Sb₂S₃. Mineral je zelo mehak, kristalizira v ortorombskem kristalnem sistemu in je najpomembnejši vir elementarnega antimona.

Nastanek, struktura in kemijske lastnosti

Sb₂S₃ nastaja v kemijski reakciji med antimonovimi(III) solmi in vodikovim sulfidom (H₂S):

2Sb³ 3H₂S → Sb₂S₃ 6H

V klorovodikovi kislini (HCl) se reakcija obrne v nasprotno smer.

Antimonit reagira s kalijevim hidroksidom (KOH) in se raztaplja v raztopinah polisulfidov, pri čemer tvori polisulfido komplekse. Sorodne reakcije so se nekoč uporabjale v kvalitativnio anorganski analizni kemiji.

Struktura antimonita je podobna strukturi arzenovega trisulfida (As₂S₃). Centri Sb(III), ki so piramidne oblike in trikrat koordinirani, so vezani preko upognjenih dvakrat koordiniranih sulfidnih ionov. Sveži kristali so sivi, površina pa zaradi oksidacije na zraku hitro počrni.

Uporaba

Uprašen antimonit, pomešan z mastjo ali drugimi snovmi, se je imenoval kohl in se je na Srednjem Vzhodu vse od leta 3000 pred n. št. uporabljal kot kozmetično sredstvo za poudarjanje oči in temnenje obrvi in trepalnic. V nekaterih manj razvitih delih sveta se kljub toksičnosti še vedno uporablja kot zdravilo.

Antimonit nima posebne uporabnosti razen kot prekurzor za antimonov oksid, ki je surovina za proizvodnjo antimona. Uporablja se tudi za proizvodnjo pirotehničnih sredstev in vžigalic. Včasih se je uporabljal tudi za bliskavice, vendar se je njegova raba zaradi toksičnosti in občutljivosti na statično elektriko opustila.

Nahajališča

Manjša nahajališča antimonita so precej pogosta, večja pa so redka. Nahaja se v Kanadi, Mehiki, Peruju, Japonski, Kitajski, Nemčiji, Romuniji, Italiji, Franciji, Angliji, Alžiriji, ZDA in na Borneu.

Največji znan primerek antimonita, ki tehta približno 450 kg, je razstavljen v Ameriškem muzeju naravne zgodovine. Največje dokumentirane monokristale antimonita, ki so merili približno 60×5×5 cm, so našli na več nahajališčih, med drugim tudi na Japonskem, v Franciji in Nemčiji.

V Sloveniji so ga našli na Trojanah, Znojilah, v Lepi njivi pri Mozirju, v bližini Škofje Loke ter med Selško in Poljansko dolino.