Anglezit
| Anglezit | |
|---|---|
 Anglezit iz Touizita, Maroko | |
| Splošno | |
| Kategorija | VI. razred - Sulfati |
| Kemijska formula | PbSO4 |
| Strunzova klasifikacija | 07.AD.35 |
| Klasifikacija DANA | 28.03.01.03 |
| Kristalna simetrija | Ortorombska dipiramidna (2/m 2/m 2/m), prostorska skupina P bnm |
| Osnovna celica | a = 8,48 Å, b = 5,398 Å, c = 6,958 Å, Z = 4; V = 318,50 Å3 |
| Lastnosti | |
| Molekulska masa | 303,26 g/mol |
| Barva | Brezbarvna do bela, običajno rahlo sivkasta, oranžna, rumena, zelena, modra, redko tudi vijolična |
| Kristalni habit | Zrnat, stalaktitski |
| Kristalni sistem | Ortorombski |
| Razkolnost | Dobra na {001}, razločna na {210} |
| Lom | Školjkast |
| Žilavost | Krhek |
| Trdota | 2,5 – 3,0 |
| Sijaj | Diamanten (kristali) ali moten |
| Barva črte | Bela |
| Prozornost | Prozoren do prosojen |
| Gostota | 6,3 g/cm3 |
| Optične lastnosti | Dvoosen ( ) |
| Lomni količnik | nα = 1,878, nβ = 1,883, nγ = 1,895 |
| Dvolomnost | δ = 0,017 |
| Kot 2V | Izračunan: 68º, izmerjen: 75,4º |
| Disperzija | Relativno močna |
| Ultravijolična fluorescenca | Dolgovalovna UV: oranžna - rumeno rožnata |
| Taljivost | 1,5 |
| Radioaktivnost | Ne |
| Sklici | [1][2][3][4] |
| Glavne vrste | |
| Druga imena | Svinčev kalavec, svinčeva galica, galičnjak |
Aglezizt je svinčev sulfatni mineral s kemijsko formulo PbSO4, ki je oksidacijski produkt svinčeve sulfidnega minerala galenita. Anglezit tvori prizmatične ortotombske kristale in prstene mase in je izomorfen z baritom in celestinom. Zaradi velike vsebnosti svinca (73,6%) ima veliko gostoto 6,3 g/cm3. Njegova trdota po Mohsovi lestvici je 2,5 – 3. Mineral je bele ali sive barve in ima belo barvo črte. Če ima veliko vsebnost nečistoč, je lahko tudi temno siv.
Mineral je prvi opisal William Withering leta 1783, ki ga je odkril v bakrovem rudniku Parys na otoku Anglesey v Walesu. Ime anglezit je dobil leta 1832 po svojem najdišču.
Kristali anglezita iz Angleseya, ki so jih v obilju našli predvsem na podlagi iz temnega limonita, so majhni in enostavni, običajno omejeni s štirimi prizmatičnimi in štirimi vršnimi ploskvami. Kristali so zaradi nečistoč (limonita) rjavkasto rumene barve. Kristali z drugih nahajališč, predvsem iz Monteponija na Sardiniji, so prozorni in brezbarvni, imajo zelo veliko jasnih kristalnih ploskev in diamanten sijaj. Kombinacije kristalnih ploskev in habiti so zelo različni, tako da je V. von Lang v svoji monografiji o anglezitu opisal skoraj dvesto različnih oblik. Kristale je brez merjenja njihovih kotov zelo težko prepoznati. Razkolnosti vzporedno s ploskvami prizme (110) in vzporedno z osnovno ploskvijo (001) sta različni, vendar nista tako dobro razviti kot pri izomorfnih mineralih baritu in celestinu.
Anglezit je sekundarni mneral. Nastal je z oksidacijo galenita v zgornjih delih njegovih rudišč, ki so bolj izpostavljena preperevanju. Pojavlja se skupaj z galenitom, sfaleritom, smitsonitom, hemimorfitom, železovimi oksidi in redko s fosgenitom. Redkeje nastala tusi s sublimacijo vulkanskih plinov.[5]
Kristali iz Monteponija tvorijo obloge v votlinah zrnatega galenita, v Leadhillsu na Škotskem pa so našli tudi psevdomorfe anglezita po galenitu. Na večini nahajališč so kristali posamični, na nekaterih nahajališčih v Avstraliji in Mehiki pa se pojavljajo kot velike mase in se kopljejo kot svinčeva ruda.
V Sloveniji se do 1 cm veliki kristali najdejo v Mežici.[5]
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/anglesite.pdf Mineral Handbook
- ↑ http://webmineral.com/data/Anglesite.shtml Webmineral data
- ↑ http://www.mindat.org/min-233.html Mindat
- ↑ Vidrih R.; Mikuž V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 379. COBISS 53037312. ISBN 86-365-0184-9.
- ↑ 5,0 5,1 R. Vidrih, Svet mineralov, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana (2002), str. 70-71.
