Amonijev aluminijev sulfat
| |
| |
| Imena | |
|---|---|
| Druga imena
amonijev galun
čermigit | |
| Identifikatorji | |
3D model (JSmol)
|
|
| ChemSpider | |
| ECHA InfoCard | 100.029.141 |
| EC število |
|
| Število E | E523 (sredstva za uravnavanje Ph, ...) |
| KEGG |
|
PubChem CID
|
|
| RTECS število |
|
| UNII |
|
CompTox Dashboard (EPA)
|
|
| |
| |
| Lastnosti | |
| (NH4)Al(SO4)2[1] | |
| Molska masa | 237,15 g/mol (brezvoden) 453,33 g/mol (dodekahidrat) |
| Videz | beli kristali |
| Gostota | 2,45 g/cm3 (brezvoden) 1,64 g/cm3 (dodekahidrat) |
| Tališče | 93,5 °C (200,3 °F; 366,6 K) (dodekahidrat) |
| Vrelišče | 120 °C (248 °F; 393 K) (dodekahidrat) |
| 15 g/100 ml (20 °C, dodekahidrat) | |
| Struktura | |
| Kristalna struktura | heksagonalna (brezveoden) kubična (dodekahidrat)[1] |
| Koordinacijska geometrija |
oktaedrična (Al3 ) |
| Nevarnosti | |
| Varnostni list | External MSDS |
| GHS piktogrami | 
|
| Opozorilna beseda | Nevarno |
| H315, H319[2] | |
| P264, P280, P302 352, P305 351 338, P321, P332 313, P337 313, P362 | |
| Plamenišče | ni vnetljiv |
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa). | |
| Sklici infopolja | |
Amonijev aluminijev sulfat, znan tudi kot amonijev galun ali samo galun, je bel kristaliničen dvojni sulfat, običajno kot dodekahidrat, s kemijsko formulo (NH4)Al(SO4)2•12H2O. V majhnih količinah se uporablja v več nišnih aplikacijeh. V naravi se pojavlja kot redek mineral čermigit.[1]
Proizvodnja in osnovne lastnosti
[uredi | uredi kodo]Amonijev aluminijev sulfat se proizvaja iz aluminijevega hidroksida, žveplove kisline in amonijevega sulfata:
- 2Al(OH)3 3H2SO4 → Al2(SO4)3 6H2O
- (NH4)2SO4 Al2(SO4)3 → 2(NH4)Al(SO4)2
S kalijevim galunom tvori trdno raztopino. S pirolizo se pretvori v glinico (Al2O3). Tako pridobljena glinica se uporablja kot abraziv in prekurzor za sintetične drage kamne.[3]
Raba
[uredi | uredi kodo]Amonijev galun ne spada niti med pomembne industrijske niti laboratorijske kemikalije. Zaradi nizke cene in učinkovitosti ima neka nišnih aplikacij. Uporablja se za čiščenje vode, v rastlinskih lepilih, porcelanskih cementih, deodorantih, strojenju usnja, barvanju tkanin in v apreturah tkanin proti gorenju.[4] pH vodne raztopine, ki nastane pri uporabi aluminijevega galuna v sredstvih proti potenju, je običajno rahlo kisel (3-5).[5]
Amonijev galun je pogosta sestavina pršil za odganjanje mrčesa.[6][7][8] V kozmetiki se skupaj s Kalijevim galunom uporablja kot deodorant in sredstvo za ustavljanje manjših krvavitev po britju.[9]
Nevarnosti
[uredi | uredi kodo]Amonijev galun se je v nekoč uporabljal kot sredstvo za povečanje hrustljavosti konzervirane zelenjave, ker se veže z naravnim pektinom. Zaradi njegove domnevne povezave z Alzheimerjevo boleznijo, se njegova raba ne priporoča,[10] še vedno pa je znan kot E523.
Aluminijev sulfat, ki je zelo podoben amonijevemu galunu, se šteje za nestrupenega do LD50 6207 mg/kg.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 1,2 Weast, Robert C., ur. (1981). CRC Handbook of Chemistry and Physics (62nd ed.). Boca Raton, FL: CRC Press. str. B-74, B-75. ISBN 0-8493-0462-8.
- ↑ HSNO Chemical Classification Information Database, New Zealand Environmental Risk Management Authority. Pridobljeno 23. novembra 2009.
- ↑ Otto Helmboldt, L. Keith Hudson, Chanakya Misra, Karl Wefers, Wolfgang Heck, Hans Stark, Max Danner, Norbert Rösch. Aluminum Compounds, Inorganic. Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry 2007, Wiley-VCH, Weinheim. doi:10.1002/14356007.a01_527.pub2.
- ↑ Alum. The Columbia Encyclopedia (6th ed.), Ithaca, NY: Columbia University Press, 2004. Pridobljeno 23. novembra 2009.
- ↑ Aluminum Ammonium Sulfate Material Safety Data Sheet. J.T. Baker, marec 2009. Pridobljeno 23. novembra 2009.
- ↑ D-TER Animal and Bird Repellent. Bruce Harris Project Management Pty Ltd, 4. septembra 2004. Pridobljeno 3. marca 2010.
- ↑ Multicrop Scat Bird and Animal Repellent Data Sheet (PDF). Multicrop (Aust.) Pty. Ltd., 4. marec 2003. Pridobljeno 3. marca 2010.
- ↑ Pest Control: Foxes. Tandridge District Council (UK). Februar 2006. Pridobljeno 3. marca 2010.
- ↑ Helmenstine, Anne Marie. "What is Alum?". About.com. Pridobljeno 19. aprila 2013.
- ↑ Safe Preserving: Grape Leaves, Alum and Old Wive's Tales. University of Wisconsin. September 18, 2013. Archived from the original on March 7, 2014.