Alopurinol

Alopurinol
Klinični podatki
Nosečnostna; kategorija	C (USA);
Način uporabe	tablete (100, 300 mg)
Oznaka ATC	M04AA01 (WHO) ;
Pravni status
Pravni status	ZDA: samo na recept ;
Farmakokinetični podatki
Biološka razpoložljivost	78 ± 20 %
Vezava na beljakovine	zanemarljiva
Presnova	jetrna (80 % kot oksipurinol, 10 % kot alopurinol ribozidi)
Razpolovni čas	2 uri (oksipurinol 18–30 ur)
Identifikatorji
	IUPAC ime 3,5,7,8-tetrazabiciklo[4.3.0] nona-3,5,9-trien-2-on;
Številka CAS	315-30-0;
PubChem CID	2094;
DrugBank	APRD00435;
ChemSpider	2010;
UNII	63CZ7GJN5I;
KEGG	D00224;
ChEMBL	ChEMBL1467;
CompTox Dashboard (EPA)	DTXSID4022573 ;
ECHA InfoCard	100.005.684
Kemični in fizikalni podatki
Formula	C5H4N4O
Mol. masa	136,112 g/mol
3D model (JSmol)	Interactive image;
	SMILES c1c2c([nH]n1)ncnc2O;
	InChI InChI=1S/C5H4N4O/c10-5-3-1-8-9-4(3)6-2-7-5/h1-2H,(H2,6,7,8,9,10); Key:OFCNXPDARWKPPY-UHFFFAOYSA-N;

Alopurinol je zaviralec encima ksantin-oksidaze, ki zavre razgradjo purinov do sečne kisline in tako povzroči znižanje koncentracije sečne kisline v telesu. Uporablja se kot zdravilo za zdravljenje protina.^[1]

Mehanizem delovanja

Alopurinol je strukturni izomer hipoksantina, purinske molekule, ki je naravno prisotna v telesu, ter deluje kot zaviralec encima ksantin-oksidaze.^[2] Ksantin-oksidaza je odgovorna za oksidacijo hipoksantina in ksantina, pri čemer nastaja sečna kislina, ki je pri človeku produkt presnove purinov.^[2] Poleg zniževanja krvne koncentracije sečne kisline alopurinol povzroči porast hipoksantina in ksantina, ki se pretvarjata v sorodne purinske ribotide: adenozin in gvanozin monofosfate. Povečana krvna koncentracija teh ribotidov povzroči povratno inhibicijo encima amidofosforibozil-transferaze, ki je prvi in hitrost omejujoči encim pri biosintezi purinov. Tako alopurinol zavre tvorbo sečne kisline in sintezo purinov.

Uporaba

Primarno se alopurinol uporablja za zdravljenje hiperurikemije (prekomernega porasta sečne kisline v plazmi) in njenih zapletov. Ne ublaži akutnega napada putike, vendar je pri kronični putiki uporaben za preprečevanje nadaljnjih napadov. Preventivno se daje tudi sočasno s citostatiki, saj lahko le-ti povzročijo nenadno hudo hiperurikemijo. Indikacije za uporabo alopurinola so še ishemična reperfuzijska poškodba, ledvični uratni kamni in okužbe z nekaterimi praživalmi (npr. lišmanioza). Uporablja se tudi za preprečevanje tumorske lize pri nekaterih vrstah raka.

Ker ne deluje urikozurično, se lahko uporablja tudi pri bolnikih z oslabelim delovanjem ledvic. Dve poglavitni slabosti alopurinola pa sta zapleteno odmerjanje^[3] in preobčutljivost nekaterih bolnikov. Zato je pri uporabi zdravila potrebno skrbno spremljanje bolnikovega stanja.

Nedavna študija je nakazala, da lahko alopurinol pomaga pri ublažitvi anginozne simptome pri ishemični bolezni srca, saj zmanjša obremenjenost srca.^[4]

Presnova

Alopurinol se hitro presnovi s tarčnim encimom ksantin-oksidazo do aktivnega presnovka oksipurinola, ki je prav tako zaviralec ksantinske-oksidaze. Po peroralni uporabi (zaužitju) se v 2 urah skorajda popolnoma presnovi do oksipurinola, slednji pa se počasi, po okoli 18–30 urah, izloči skozi ledvice. Zato velja, da je oksipurinol odgovoren za glavnino učinka.

Neželeni učinki

Neželeni učinki po uporabi alopurinola so redki, vendar znatni, če nastopijo. Pri majhnem deležu bolnikov nastopi izpuščaj in tedaj je z zdravljenjem treba prekiniti. Najresnejši neželeni učinek je preobčutljivostni sindrom, ki vključuje vročino, kožni izpuščaj, eozinofilijo, hepatitis, poslabšanje delovanja ledvic in v določenih primerih t. i. alopurinolski preobčutljivostni sindrom. Je eno izmed zdravil, za katera velja, da lahko povzročajo Stevens-Johnsonov sindrom in toksično epidermalno nekrolizo, ki sta življenjsko ogrožajoča dermatološka zapleta.

Če se uporablja sočasno z azatioprinom ali merkaptopurinom, lahko povzroči hudo pancitopenijo, saj zavre ksantin-oksidazo, ki presnavlja omenjeni učinkovini.

Pri blagi hipertenziji lahko povzroči znižanje krvnega tlaka.^[5]

Viri

↑ http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=alopurinol^{[mrtva povezava]} Medicinski e-slovar; vpogled: 26. 2. 2011.
↑ ^2,0 ^2,1 Pacher P; Nivorozhkin A; Szabó C (2006). »Therapeutic effects of xanthine oxidase inhibitors: renaissance half a century after the discovery of allopurinol«. Pharmacol. Rev. 58 (1): 87–114. doi:10.1124/pr.58.1.6. PMC 2233605. PMID 16507884.
↑ Dalbeth N; Stamp L (2007). »Allopurinol dosing in renal impairment: walking the tightrope between adequate urate lowering and adverse events«. Semin Dial. 20 (5): 391–395. doi:10.1111/j.1525-139X.2007.00270.x. PMID 17897242.
↑ Gout drug 'can prevent angina pain of heart disease', BBC News
↑ »Journal Watch Specialties, Allopurinol Lowers Blood Pressure in Mild Hypertension«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. januarja 2010. Pridobljeno 26. februarja 2011.

[1] ttp://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=alopurinol^{[mrtva povezava]} Medicinski e-slovar; vpogled: 26. 2. 2011.

[pmid16507884-2] 2,0 ^2,1 Pacher P; Nivorozhkin A; Szabó C (2006). »Therapeutic effects of xanthine oxidase inhibitors: renaissance half a century after the discovery of allopurinol«. Pharmacol. Rev. 58 (1): 87–114. doi:10.1124/pr.58.1.6. PMC 2233605. PMID 16507884.

[pmid17897242-3] Dalbeth N; Stamp L (2007). »Allopurinol dosing in renal impairment: walking the tightrope between adequate urate lowering and adverse events«. Semin Dial. 20 (5): 391–395. doi:10.1111/j.1525-139X.2007.00270.x. PMID 17897242.

[4] Gout drug 'can prevent angina pain of heart disease', BBC News

[Journal_Watch_Specialties-5] »Journal Watch Specialties, Allopurinol Lowers Blood Pressure in Mild Hypertension«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. januarja 2010. Pridobljeno 26. februarja 2011.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]