Alojz Rebula
Alojz Rebula | |
---|---|
Portret | |
Rojstvo | 21. julij 1924 Šempolaj |
Smrt | 23. oktober 2018[1][2] (94 let) Topolšica |
Državljanstvo | Slovenija SFRJ Italija Svobodno tržaško ozemlje Kraljevina Italija |
Poklic | profesor |
Poznan po | književnik |
Alojz Rebula, slovenski pisatelj, dramaturg, esejist in prevajalec, * 21. julij 1924, Šempolaj (San Pelagio) pri Nabrežini, Italija.
Življenjepis
Rebula je med leti 1936 do 1940 obiskoval klasično gimnazijo v Gorici in jo od 1940 do 1944 nadaljeval v Vidmu kjer je tudi maturiral. Leta 1949 je diplomiral iz klasične filologije na Univerzi v Ljubljani. Do upokojitve je poučeval latinščino in grščino na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Trstu. Leta 1960 je v Rimu doktoriral s tezo o Danteju v slovenskih prevodih.
Literarno delo
Alojz Rebula spada med najpomembnejše sodobne slovenske avtorje, predvsem pa je pomemben tržaški književnik, po slogu realistični pisatelj filozofsko navdahnjene proze s simboličnimi in ekspresionističnimi prvinami. Svojo pripoved prepleta z esejističnim razpravljanjem in s premišljevanjem o narodnostnih, nravstvenih, ljubezenskih, umetniško-ustvarjalnih in političnih vprašanjih. V svoja dela je zajel zlasti povojno problematiko slovenskih ljudi v Trstu in okolici, tegobe in bridko življenje kmečkega človeka, izobražencev in mladine, a tudi starejšega rodu, pri tem pa se je pokazal kot dovolj tenkočuten opazovalec in privlačen opisovalec narave, trpke lepote kraških pašnikov in gozdov.
Objavil je mnogo zbirk esejev, dnevnikov, romanov, dram, kratke proze in drugih publicističnih del, ki so bila prevedena v mnoge tuje jezike.
Za svoje dosežke je bil nagrajen s številnimi nagradami; tako leta 1995 s Prešernovo nagrado za svoj literarni opus, leta 1997 mednarodno nagrado Acerbi za italijanski prevod njegovega romana V Sibilinem vetru (prevod Diomira Fabjan Bajc), in leta 2005 z nagrado kresnik za roman Nokturno za Primorsko kot najuspešnejši roman leta.
Dela
Romani
- Zvonovi Nilandije (2005)
- Nokturno za Primorsko (2004)
- Jutranjice za Slovenijo (2000)
- Cesta s cipreso in zvezdo (1998)
- Duh velikih jezer (1997)
- Maranathà ali leto 999 (1996) (Prevod v nemščino 1998)
- Kačja roža (1994) (Prevod v italijanščino 2005)
- Jutri čez Jordan (1988) (Prevod v francoščino 1997)
- Zeleno izgnanstvo (1981)
- Snegovi Edena (1977)
- Divji golob (1972)
- V Sibilinem vetru (1968) (Prevod v italijanščino 1992)
- Senčni ples (1960) (Prevod v srbohrvaščino 1981)
- Klic v Sredozemlje (1957)
- Vinograd rimske cesarice (1956)
- Devinski sholar (1954)
Drame
- Operacija Timava (1993)
- Savlov demon - šest iger z religiozno tematiko (1985)
- Hribi, pokrijte nas! (1983)
Eseji
- Smer Nova zemlja
- Ob slovenskem poldnevniku (1995)
Dnevniki
- Iz partiture življenja. Dnevnik 1977-1981 (2002)
- Gorje zelenemu drevesu
- Oblaki Michigana
- Vrt bogov
- Koraki apostolskih sandal
- Previsna leta
- Ko proti jutru gre
Druga literarna dela
- Arhipel (2002)
- Intervjuji o prihajajočem (2002)
- Pastir prihodnosti (1999)
- Pričevalci vstajenja (1999) (Prevod v angleščino 1999)
- Severni križ (1994)
Glej tudi
- seznam slovenskih akademikov
- seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti
- seznam slovenskih pisateljev
- seznam slovenskih dramaturgov
- seznam slovenskih prevajalcev
- seznam slovenskih filologov
Viri
- Enciklopedija Slovenije; knjiga 10, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996
- Janež, Stanko, Pregled Slovenske književnosti, Založba Obzorja Maribor, 1978
Zunanje povezave
- ↑ http://www.primorski.eu/stories/kultura/292329_umrl_je_alojz_rebula/
- ↑ data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
- Umrli leta 2018
- Rojeni leta 1924
- Živeči ljudje
- Slovenski pisatelji
- Slovenski dramaturgi
- Slovenski esejisti
- Slovenski prevajalci
- Člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti
- Slovenski akademiki
- Slovenski filologi
- Prešernovi nagrajenci
- Nagrajenci Prešernovega sklada
- Kresnikovi nagrajenci
- Prevajalci Svetega pisma