Pojdi na vsebino

Župnija Piran

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Župnija Piran
Država Slovenija
SedežUlica IX. korpusa 25
6338 Piran
Župnijska cerkevcerkev sv. Jurija, Piran
PosvetitevSveti Jurij
Ustanovitevpred 1024
Prva omemba1024
Veroizpovedrimskokatoliška
Liturgični obredRimski obred
Uprava
DekanijaKoper
ŠkofijaŠkofija Koper
Vodstvo
ŠkofJurij Bizjak
ŽupnikZorko Bajc
Drugo
Znani župljaniGiuseppe Tartini, bl.Francesco Bonifacio
Sosednje župnijeŽupnija Portorož, Župnija Lucija, Župnija Strunjan,
Splet
Uradna stranzupnija-piran.si

Župnija Piran (latinsko Paroecia Sancti Georgii Pirani) je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Koper, ki je sestavni del škofije Koper.

Ker je v župniji tudi italijanska skupnost, se za italijanske vernike redno opravlja bogoslužje v njihovem jeziku, ob velikih praznikih pa se obhaja maša dvojezično.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Prvi sledovi cerkvene dediščine v Piranu so iz 6. stoletja. Že zelo zgodaj je bil Piran župnija, ki je zajemala številne okoliške kraje. Prve župnije na območju koprske škofije so nedvomno nastale v obalnih mestih in v njihovem neposrednem zaledju, tako v Kopru pri stolnici Marijinega vnebovzetja, v Piranu pri cerkvi sv. Jurija, ki je izpričana že v listinah iz let 968 in 974. Bula papeža Janeza XIX. iz leta 1024 je pomembna tudi zato, ker se v njej poleg pisne omembe piranske župnije in tiste v Umagu, ki je sicer znana že iz darovnice kralja Huga tržaškemu škofu iz leta 929, omenja se tudi župnija v Sečovljah (in plebibus, precipue Piriani, Humagi scilicet et Sitiole), okoli katere se je poldrugo stoletje pozneje vnel spor med koprskimi in tržaškimi kanoniki. Leta 1082 je namreč tržaški škof Heribert (Eriberto) koprskemu župniku in duhovščini cerkve Marije Device v Kopru podelil župnijo sv. Mavra v Izoli (plebanatum sancti Mauri de villa Insulae) s štiridesetino in drugimi dohodki. Leta 1173 je »koprski in tržaški škof« Bernard (Wernardo) na prošnjo piranskega župnika cerkvi sv. Jurija in njeni duhovščini podelil štiridesetine v Kaštelu (Castel-Venere), čeprav naj bi te v resnici pripadale škofiji v Novigradu.


17. oktobra 1977 je papež Pavel VI. z bulo Prioribus saeculi (V prvih letih) apostolsko administraturo za Slovensko primorje ukinil ter obnovil staro koprsko škofijo, na celotnem ozemlju dotedanje administrature, ter jo pridružil slovenski (ljubljanski) cerkveni pokrajini kot sufragansko škofijo ljubljanske nadškofije. Tedaj je bil škof Janez Jenko imenovan za (prvega) koprskega rezidencialnega škofa[1].

Po ratifikaciji meddržavnih Osimskih sporazumov, ki so stopili v veljavo oktobra 1977, je bila obnovljena škofija povečana še s tistimi deli goriške nadškofije in reške škofije (okoli Ilirske Bistrice), ki so ostali v Sloveniji.

Sakralni objekti

[uredi | uredi kodo]

Največ piranskih cerkva je nastalo v 13. in 14. stoletju. Kot je zapisal koprski škof Paolo Naldini v svojem cerkvenem krajepisu (1700), je »sveti žar krščanske pobožnosti botroval povečanju številu cerkva na tako majhnem območju«. Po doslej znanih podatkih je Piran imel samostan in več kot 23 cerkva ter številne kapelice, ki so se skozi stoletja spreminjale ali pa se zlile z okoliško arhitekturo. Do danes so se ohranile:

Slika Cerkev Kraj/lokacija oznaka RKD/EID:
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
cerkev sv. Jurija
župnijska cerkev
Piran, Adamičeva ulica
Register kulturne dediščine 1-00516
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
cerkev Marije Snežne
podružnična cerkev
Piran, Bolniška ulica
Register kulturne dediščine 1-03874
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
cerkev Marije Tolažnice
podružnična cerkev
Piran, Ulica IX. korpusa
Register kulturne dediščine 1-03875
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
cerkev Matere Božje od zdravja
podružnična cerkev
Piran, Prešernovo nabrežje
Register kulturne dediščine 1-00515
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
cerkev sv. Petra
podružnična cerkev
Piran, Tartinijev trg
Register kulturne dediščine 1-00517
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
cerkev sv. Roka
podružnična cerkev
Piran, Trg bratstva (Rokov trg)
Register kulturne dediščine 1-03877
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
cerkev sv. Štefana
podružnična cerkev
Piran, Židovski trg
Register kulturne dediščine 1-03878
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
cerkev sv. Frančiška
samostanska cerkev
Minoritski samostan Piran, Bolniška ulica
Register kulturne dediščine 1-03879

Nekdanje cerkve

[uredi | uredi kodo]
Slika Cerkev Kraj/lokacija
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
cerkev sv. Donata
Piran, Prvomajski trg

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Služil noč in dan, V Kopru blagoslovitev grobnice škofov«. Družina. Zv. 2, št. 10. januar 2016. Družina d.o.o. 2016. str. 18.
  • Höfler, Janez (2013). O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem: k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku. Ljubljana: Viharnik. COBISS 268869376. ISBN 978-961-6057-88-2.
  • Naldini, Paolo (1700). Cerkveni krajepis ali opis mesta in škofije Justinopolis, ljudsko Koper. Zgodovinsko društvo za južno Primorsko : Znanstveno-raziskovalno središče Republike Slovenije. COBISS 110649344.
  • Alisi Antonio, Pirano: la sua chiesa, la sua storia (COBISS) (italijansko)

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]