Župnija Piran
Župnija Piran | |
---|---|
Država | Slovenija |
Sedež | Ulica IX. korpusa 25 6338 Piran |
Župnijska cerkev | cerkev sv. Jurija, Piran |
Posvetitev | Sveti Jurij |
Ustanovitev | pred 1024 |
Prva omemba | 1024 |
Veroizpoved | rimskokatoliška |
Liturgični obred | Rimski obred |
Uprava | |
Dekanija | Koper |
Škofija | Škofija Koper |
Vodstvo | |
Škof | Jurij Bizjak |
Župnik | Zorko Bajc |
Drugo | |
Znani župljani | Giuseppe Tartini, bl.Francesco Bonifacio |
Sosednje župnije | Župnija Portorož, Župnija Lucija, Župnija Strunjan, |
Splet | |
Uradna stran | zupnija-piran.si |
Župnija Piran (latinsko Paroecia Sancti Georgii Pirani) je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Koper, ki je sestavni del škofije Koper.
Ker je v župniji tudi italijanska skupnost, se za italijanske vernike redno opravlja bogoslužje v njihovem jeziku, ob velikih praznikih pa se obhaja maša dvojezično.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Prvi sledovi cerkvene dediščine v Piranu so iz 6. stoletja. Že zelo zgodaj je bil Piran župnija, ki je zajemala številne okoliške kraje. Prve župnije na območju koprske škofije so nedvomno nastale v obalnih mestih in v njihovem neposrednem zaledju, tako v Kopru pri stolnici Marijinega vnebovzetja, v Piranu pri cerkvi sv. Jurija, ki je izpričana že v listinah iz let 968 in 974. Bula papeža Janeza XIX. iz leta 1024 je pomembna tudi zato, ker se v njej poleg pisne omembe piranske župnije in tiste v Umagu, ki je sicer znana že iz darovnice kralja Huga tržaškemu škofu iz leta 929, omenja se tudi župnija v Sečovljah (in plebibus, precipue Piriani, Humagi scilicet et Sitiole), okoli katere se je poldrugo stoletje pozneje vnel spor med koprskimi in tržaškimi kanoniki. Leta 1082 je namreč tržaški škof Heribert (Eriberto) koprskemu župniku in duhovščini cerkve Marije Device v Kopru podelil župnijo sv. Mavra v Izoli (plebanatum sancti Mauri de villa Insulae) s štiridesetino in drugimi dohodki. Leta 1173 je »koprski in tržaški škof« Bernard (Wernardo) na prošnjo piranskega župnika cerkvi sv. Jurija in njeni duhovščini podelil štiridesetine v Kaštelu (Castel-Venere), čeprav naj bi te v resnici pripadale škofiji v Novigradu.
17. oktobra 1977 je papež Pavel VI. z bulo Prioribus saeculi (V prvih letih) apostolsko administraturo za Slovensko primorje ukinil ter obnovil staro koprsko škofijo, na celotnem ozemlju dotedanje administrature, ter jo pridružil slovenski (ljubljanski) cerkveni pokrajini kot sufragansko škofijo ljubljanske nadškofije. Tedaj je bil škof Janez Jenko imenovan za (prvega) koprskega rezidencialnega škofa[1].
Po ratifikaciji meddržavnih Osimskih sporazumov, ki so stopili v veljavo oktobra 1977, je bila obnovljena škofija povečana še s tistimi deli goriške nadškofije in reške škofije (okoli Ilirske Bistrice), ki so ostali v Sloveniji.
Sakralni objekti
[uredi | uredi kodo]Največ piranskih cerkva je nastalo v 13. in 14. stoletju. Kot je zapisal koprski škof Paolo Naldini v svojem cerkvenem krajepisu (1700), je »sveti žar krščanske pobožnosti botroval povečanju številu cerkva na tako majhnem območju«. Po doslej znanih podatkih je Piran imel samostan in več kot 23 cerkva ter številne kapelice, ki so se skozi stoletja spreminjale ali pa se zlile z okoliško arhitekturo. Do danes so se ohranile:
Slika | Cerkev | Kraj/lokacija | oznaka RKD/EID: | |||
---|---|---|---|---|---|---|
cerkev sv. Jurija župnijska cerkev |
Piran, Adamičeva ulica |
| ||||
cerkev Marije Snežne podružnična cerkev |
Piran, Bolniška ulica |
| ||||
cerkev Marije Tolažnice podružnična cerkev |
Piran, Ulica IX. korpusa |
| ||||
cerkev Matere Božje od zdravja podružnična cerkev |
Piran, Prešernovo nabrežje |
| ||||
cerkev sv. Petra podružnična cerkev |
Piran, Tartinijev trg |
| ||||
cerkev sv. Roka podružnična cerkev |
Piran, Trg bratstva (Rokov trg) |
| ||||
cerkev sv. Štefana podružnična cerkev |
Piran, Židovski trg |
| ||||
cerkev sv. Frančiška samostanska cerkev |
Minoritski samostan Piran, Bolniška ulica |
|
Nekdanje cerkve
[uredi | uredi kodo]Slika | Cerkev | Kraj/lokacija |
---|---|---|
cerkev sv. Donata |
Piran, Prvomajski trg |
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Služil noč in dan, V Kopru blagoslovitev grobnice škofov«. Družina. Zv. 2, št. 10. januar 2016. Družina d.o.o. 2016. str. 18.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Höfler, Janez (2013). O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem: k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku. Ljubljana: Viharnik. COBISS 268869376. ISBN 978-961-6057-88-2.
- Naldini, Paolo (1700). Cerkveni krajepis ali opis mesta in škofije Justinopolis, ljudsko Koper. Zgodovinsko društvo za južno Primorsko : Znanstveno-raziskovalno središče Republike Slovenije. COBISS 110649344.
- Alisi Antonio, Pirano: la sua chiesa, la sua storia (COBISS) (italijansko)