Pojdi na vsebino

Študijski dnevi Draga

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Študijski dnevi Draga so vsakoletna srečanja, namenjena predavanjem in razpravam izobražencev iz treh Slovenij, ki se že od leta 1966 odvijajo na Tržaškem in so pomembno prispevali k demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije. Temeljna izhodišča Drage ostajajo vsa leta ista: slovenstvo, krščanstvo, demokracija in strpni dialog. Bistveni pomen Drage za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije je bil v tem, da je to vedno bil svobodomiseln forum, umeščen na demokratično stran železne zavese, kjer se je lahko o demokraciji in samostojni slovenski državi na glas razmišljalo že bistveno prej kot v Jugoslaviji. Na Drago so prihajali izobraženci, ne le iz slovenskega okolja v Furlaniji - Julijski krajini, ampak tudi iz Slovenije, Koroške in zdomstva ter se medsebojno podpirali z izmenjavo stališč in idej. Pomembno vlogo je vedno odigravala tudi sproščena družabnost, ki se odvija po vsakem predavanju [1].

Nastanek

[uredi | uredi kodo]

Prva razmišljanja o študijskih dnevih najdemo že v zapisniku seje odbora Društva slovenskih izobražencev (DSI) iz Trsta 13. novembra 1964. Prisotni so bili odborniki: mons. Alojz Škerl, dr. Stanko Janežič, dr. Laura Abrami, prof. Jože Peterlin, prof. Martin Jevnikar, Cvetana Paljk in Julka Štrancar. Avgusta 1965 je bilo neko neformalno srečanje slovenskih katoličanov na Sv. Višarjih, kjer so Tržačani posredovali to idejo o študijskem tečaju oziroma študijskih dnevih ostalim prisotnim, predlog so sprejeli tako Korošci kot Goričani in tudi mnogi drugi, ki so prišli tja iz bolj daljnih krajev (Argentine in Združenih držav Amerike). Tako so v začetku leta 1966 odborniki DSI ponovno razpravljali o “tečaju” in sklenili, da počitniški tečaj za izobražence, akademike ter abituriente vseh treh zamejskih pokrajin naj bi se vršil v vasici Draga pri Bazovici. Kasneje so določili datume prvega srečanja: 3. in 4. september 1966 v Dragi [2]. Na prvi Dragi so določili, da bo odtlej vedno na prvo soboto in nedeljo v mesecu septembu. Po besedah Marija Maverja je bilo to prvo organizirano dejanje katoliških Slovencev v Trstu. Za Sergija Pahorja je bilo študijsko srečanje eno izmed prvih dejanj zavestnega iskanja skupnega kulturnega prostora za Slovence [3], saj že povezava z Goriškim in Koroškim svetom ter stiki z zdomstvom so pomenili korak v to smer. Vendar so bili absolutno vezani na matico [4], Slovenijo.

Študijski dnevi Draga danes ...

[uredi | uredi kodo]

Študijske dneve Draga organizirajo še danes člani Slovenske prosvete in Društva slovenskih izobražencev iz Trsta. Prvotno, prvih 10 let so jih prirejali v vasici Draga pri Bazovici (tam je društvo Slokad imelo kolonije za slovenske otroke, za katere je skrbel župnik Marijan Živic). Po smrti prof. Peterlina so se Študijski dnevi leta 1976 preselili na Opčine, v park Marijanišča, najprej na prosto, nato so si leta 1990 zamislili večji šotor, da niso tvegali s težavami ob grdem vremenu (tako ni bilo treba zaradi dežja tekati v dvorano, prenašati stole, mikrofone itd.) [5]. Takrat so pri uresničevanju Drage imeli največ zaslug Maks Šah, Saša Martelanc, Alojz Rebula, Marij Maver, Sergij Pahor. Danes imajo pri Slovenski prosveti poseben odbor, ki skrbi za organizacijo vskoletnih Študijskih dnevov Draga.

Vsako leto (od leta 1971) [6] po študijskih dnevih izdajo poseben zbornik [7], kjer so natisnjena vsa predavanja in tudi vsi posegi v debatah, ki so se izrodile iz publike (zbornik nastane po prepisovanju registriranih posegov na Dragi) v preteklem letu. [8] Tako so vsi Študijski dnevi Draga na razpolago v tiskani obliki vsem, ki bi želeli preverjati, kaj so najrazličnejši predavatelji povedali in se tako lahko tudi zazna duh časa, ko so te debate nastajale.

Na Dragi podeljujejo od leta 2012 Peterlinovo nagrado osebam ali organizacijam, ki s svojim prostovoljnim delom na kulturnem področju sledijo in širijo načela, ki jih je živel in udejanjal Jože Peterlin.

Predavatelji in teme [9]

[uredi | uredi kodo]

3. - 4. septembra 1966

[uredi | uredi kodo]

Anton Kacin: Položaj Slovencev danes

Valentin Inzko: Slovenci na Koroškem

Matej Poštovan: Slovenci na Primorskem

Janez Janžekovič: Znanost in svetovni nazori

Janez Janžekovič: Vprašanje človeške bitnosti in religije

Aleš Lokar: O tehniki sožitja in sodelovanja med ljudmi z različnim svetovnim nazorom

Matej Poštovan: Dialog v svetu

Reginald Vospernik: Kulturno duhovne razmere med mlajšo koroško generacijo

Drago Štoka: O problematiki slovenske mladine na Tržaškem

2. - 3. septembra 1967

[uredi | uredi kodo]

Toussaint Hočevar: Današnji slovenski položaj in perspektive za bodočnost

P. Roman Tominec: Vloga krščanstva pri oblikovanju slovenske narodne zavesti in kulture v 1200 letih. Ali more to vlogo krščanstvo nadaljevati?

Samo Pahor, Emidij Susič: Analiza sociološkega sestava zamejskih Slovencev

Drago Legiša: Kako približati današnjemu prebivalstvu naše javno delovanje?

Matej Poštovan: Slovenski zamejski katoličani in njihovo javno delovanje po koncilu

Vinko Zwitter: Pokoncilski položaj koroških Slovencev

Martin Kranner: Pogledi in praktične izkušnje na Goriškem

31. avgusta in 1. septembra 1968

[uredi | uredi kodo]

Janko Pleterski: Združena Evropa in Slovenci

Ludvik Vrtačič: ABC slovenske problematike v obdobju združevanja Evrope

Feliks J. Bister: Slovenec med Vzhodom in Zahodom – Dediščina – Samospoznavanje – Možnosti

Alojz Tul: Združena Evropa in narodna manjšina

Vekoslav Grmič: Dialog Cerkve s svetom

Vekoslav Grmič: Vzroki mednarodnega ateizma

Vladimir Klemenčič: Izseljevanje, problem Slovenije in Slovencev

Valentin Inzko: Koroška in izseljeniški problemi

Franc Mljač: Prispevek k razpravi o izseljevanju – Kanalska dolina

Rado Bednařik: Problem izseljevanja na Primorskem in v Beneški Sloveniji

Bogo Samsa: Izseljevanje iz tržaške pokrajine

Izidor Predan: Beneška Slovenija

Alojz Rebula: Slovenci med domom in svetom

30. - 31. avgusta 1969

[uredi | uredi kodo]

Fran Zwitter: Prelomna razdobja v zgodovini Slovencev v XX. stoletju

Janko Zerzer: Koroški plebiscit – ozadja in posledice

Rudolf Klinec: Manjšinska problematika v luči naravnega prava, krščanske etike in cerkvene zakonodaje

Drago Klemenčič: Verski položaj na Slovenskem

Maks Šah: Socialna preobrazba družbe s posebnim pogledom na zamejstvo

Boris Pahor: Za novo slovensko elito

Dušan Nendl, Franc Jeza: Kakšno pot naj izbirajo Slovenci za najboljšo mednarodno uveljavitev

5. - 6. septembra 1970

[uredi | uredi kodo]

Jože Goričar: Socialna preobrazba slovenske družbe

Ciril Zlobec: Današnja slovenska idejno kulturna stvarnost

Tomaž Pavšič: Kulturna povezanost

Emidij Susič: Mednarodna povezanost

Maks Miklavčič: O etičnem potencialu in stiski malih narodov pri sodobnem razvoju enotenja človeške družbe

Matej Poštovan: Etični potencial in stiska malih narodov

Edvard Kocbek: Zaprtost in odprtost sodobne slovenske kulture

Vladimir Vremec: Idejno-kulturna stvarnost v zamejstvu in zdomstvu

Lev Detela: Odprtost in zaprtost slovenske kulture

4. - 5. septembra 1971

[uredi | uredi kodo]

Jože Velikonja: Današnja vloga zdomske Slovenije

Drago Štoka: Perspektive slovenske narodne skupnosti v zamejstvu

Jurij Zalokar: Nekaj pogledov na psihologijo raznarodovanja

Gorazd Kušej: Novosti o družbenopolitični ureditvi Jugoslavije

Vladimir Murko: Politično-ekonomski položaj Slovenije po zveznih ustavnih dopolnilih

Ludvik Vrtačič: Kritične pripombe k ustavnim spremembam v Jugoslaviji

2. - 3. septembra 1972

[uredi | uredi kodo]

Boris Sancin: O idejnem pluralizmu

Alojzij Šuštar: Svoboda vesti kot izraz človekovega dostojanstva

Joško Tischler: Oris stanja narodne skupnosti na Koroškem

Emil Cencič: Oris stanja narodne skupnosti v Beneški Sloveniji

Damjan Paulin: Oris stanja narodne skupnosti na Goriškem in Tržaškem

Alojz Rebula: O spremenljivosti in nespremenljivosti vrednot

1. - 2. septembra 1973

[uredi | uredi kodo]

Janko Messner: Generacijska problematika na Koroškem

Valentin Birtič: Družina v Beneški Sloveniji

Ivan Hribernik: Kako gleda zdravnik na ljubezen v družini

Danilo Sedmak: Generacijska problematika na Tržaškem

Anton Trstenjak: Stara in nova podoba družine

7. - 8. septembra 1974

[uredi | uredi kodo]

Bratko Kreft: Cankar in slovenstvo

Bogo Samsa: Dve mednarodni konferenci o manjšinah

Samo Pahor: Kaj moramo storiti, da se bodo naše razmere spremenile

Drago Štoka: Tržaška mednarodna konferenca o manjšinah

Valentin Inzko: »Skupna Koroška«

Peter Urbanc: Slovenci v Kanadi

Janez Zdešar: Slovenci – zdomci v Nemčiji

Andrej Kobal: Slovenec v svetu

6. - 7. septembra 1975

[uredi | uredi kodo]

Drago Legiša: Mednarodna konferenca v Helsinkih in slovenska stvarnost

Pavel Apovnik, Damjan Paulin, Rafko Dolhar, Zorko Harej: Pomen samostojnega javnega nastopanja

Rudolf Klinec: Kako je duhovščina pripravljala osvoboditev slovenskega naroda na Primorskem

Venceslav Tuta, Rado Bednařik: Tudi ti so polagali temelje svobodi

4. - 5. septembra 1976

[uredi | uredi kodo]

Franček Križnik: Marksizem in svoboda

Kazimir Humar: Dileme svobodnega tiska

Boris Pahor: Troje velikih sporočil (Kette – Cankar – Kosovel)

3. - 4. septembra 1977

[uredi | uredi kodo]

Saša Martelanc: Slovenska misel, vzpluj

Lojze Ambrožič: Luči in sence v pokoncilski prenovi

Vinko Ošlak: Med srhom Kapitala in žarom Evangelija (Tri orodja za enajsto tezo)

2. - 3. septembra 1978

[uredi | uredi kodo]

France Bučar: Ideologija in demokracija

Anton Ilc: Od poskusa totalnega uničenja do zarje novega krščanstva

Zorko Harej, Stojan Spetič, Maks Šah, Jože Pirjevec: Ob dramatični 30-letnici: Kominform in slovenstvo

1. - 2. septembra 1979

[uredi | uredi kodo]

France Vodnik: Bohinj: ob 40-letnici neke vizije

Oskar Simčič: Narodnost v teologiji in Cerkvi proti letu 2000

Sergij Pahor: Slovenski matični, zamejski in zdomski trenutek

30. - 31. avgusta 1980

[uredi | uredi kodo]

Lorenzo Bellomi: Vera in kultura za svobodnega človeka

Marij Maver: Slovenstvo v svoji kulturno politični informaciji danes

France Perko: Slovenska Cerkev iz preteklosti v prihodnost

4. - 6. septembra 1981

[uredi | uredi kodo]

Katica Cukjati: Med domovino in zdomstvom

Anton Stres: Pod današnjimi miselnimi zvezdami

Marino Qualizza: 100 let Slovencev ob zahodni narodnostni meji

Viktor Blažič: Problemi razvoja, narodna zavest, pluralizem

3. - 5. septembra 1982

[uredi | uredi kodo]

Ivo Jevnikar: 35 let političnih in pravnih bojev Slovencev v Italiji

Svetozar Stojanovič: Marksizem kot družbena teorija in ideologija

Vinko Ošlak: Mit revolucije v delu današnje teologije

Franc Rode: Duhovni tokovi v današnji Evropi

2. - 4. septembra 1983

[uredi | uredi kodo]

Martin Jevnikar: Pregled slovenskega revialnega tiska

Reginald Vospernik, Alojz Rebula, Vinko Ošlak: Predstavitev prve številke Celovškega zvona

Ljubo Sirc: Slovenija v osemdesetih letih

Janez Vodopivec: Kvas novega krščanstva

Reginald Vospernik: Na razvodju dveh kultur

31. avgusta - 2. septembra 1984

[uredi | uredi kodo]

Jože Velikonja: Kje, domovina, si?

Bojan Štih: Vprašalna pola sodobnega slovenstva

Niko Prijatelj: Med vero in nevero

Tomaž Simčič, Marko Tavčar, Peter Močnik, Emidij Susič: Ključna vprašanja slovenstva v očeh mlade zamejske generacije (okrogla miza po anketi)

30. avgusta - 1. septembra 1985

[uredi | uredi kodo]

Gregor Batagelj: Štirideset let slovenskih daljav in bližin

Boštjan M. Zupančič: Slovenija konec 20. stoletja: prehod v novo dialektiko?

Ivan Štuhec: Med Getsemanijem in Taborom: žar in stiska kristjanovega upanja

Marko Dvořak: Duma 1985 – anatomija nekega zdomstva

5. - 7. septembra 1986

[uredi | uredi kodo]

Franc Miklavčič: Slovenska Cerkev med Bogom in cesarjem

Predrag Matvejević: Matične dileme med narodnostjo in državljanstvom

Drago Ocvirk: Blagodejna odvečnost krščanstva

Milan Apih: Po plovbi čez Rdeče morje

4. - 6. septembra 1987

[uredi | uredi kodo]

Rudolph M. Sussel: God bless Slovenija

Andrej Fink: S Prešernom pod Južnim križem

Bruno Korošak: Krščanstvo in eshaton

Andrej Capuder: Pot v obljubljeno deželo

2. - 4. septembra 1988

[uredi | uredi kodo]

Karel Smolle: Manjšinstvo z evropske perspektive

Dobrica Ćosić: Glas od Donave na slovenski tribuni

Jožko Pirc: Ločitev duhov: v razhod ali v pluralizem?

Alojz Rebula: Kam plovemo?

1. - 3. septembra 1989

[uredi | uredi kodo]

Stane Bah: O problemih in rešitvah v multikulturnih družbah

Ivan Verč, Tomaž Simčič: Manjšina – žrtev ideoloških bojev?

Branko Rozman: Vizije in meje narodne sprave

France Bučar: Slovenija med Evropo in Balkanom

31. avgusta - 2. septembra 1990

[uredi | uredi kodo]

Igor Škamperle: Narodnost v postmoderni misli

Zdravko Inzko: Slovenija s perspektive širšega sveta

Janez Pogačnik: Slovenska Cerkev pred novimi nalogami

Spomenka Hribar, Ivo Jevnikar, Karel Smolle, Janez Zorec: Po zlomu polstoletne diktature v nova slovenska obzorja

Ob Dragi: zasedanje osrednjega iniciativnega odbora za pripravo Svetovnega slovenskega kongresa; srečanje slovenskih revij

30. avgusta - 1. septembra 1991

[uredi | uredi kodo]

Justin Stanovnik: Lectio difficilior

Vlado Gotovac: Hrvatska med Mediteranom in Srednjo Evropo

Peter Tancig: Perspektive slovenske znanosti

Marko Rupnik: Vizija iz kaosa

Janko Prunk, Borut Pahor, Ivan Bizjak, Tone Peršak, Janez Podobnik, France Golia, Vojko Vovk: Slovenija – realnost in vizija

4. - 6. septembra 1992

[uredi | uredi kodo]

Gorazd Kocijančič: Apofatizem in politika

Lojze Peterle: Kristjanovo politično tveganje

Janko Prunk: Od narodne identitete do državne osveščenosti

Edvard Kovač: Slovensko krščanstvo med tradicijo in prihodnostjo

Franc Rode: Da bi nam srca vnel za čast dežele

3. - 5. septembra 1993

[uredi | uredi kodo]

Evgen Bavčar: Pariški pogled na Slovenijo

Miran Košuta, Mario Ravalico, Milan Gregorič, Amalia Petronio: Biti manjšinec danes

Vinko Potočnik: Zakaj ostajam kristjan

Igor Senčar: Družba in mit

2. - 4. septembra 1994

[uredi | uredi kodo]

Stane Gabrovec: Krščanstvo in oblikovanje slovenstva

Marija Jurič - Pahor, Hektor Jogan: Pri-sila spomina v identiteti koroških in tržaških Slovencev

Lojze Čemažar: V novo sproščenost slovenskega kristjana (Razmislek pred Gospodom)

Janez Janša: Slovenci in prihodnost

1. - 3. septembra 1995

[uredi | uredi kodo]

Brane Senegačnik: Postmoderna med smislom in nesmislom

Danilo Slivnik: Slovenija po petletni demokraciji

Jože Marketz: Sožitje med etnijami na verskem področju

Hubert Požarnik: Kako je z duhovno ekologijo?

30. avgusta  - 1. septembra 1996

[uredi | uredi kodo]

Jakov Jukić: Krščanstvo in Cerkev v postmoderni kulturi

Pavel Fonda: Multikulturnost – dileme neke manjšine

Mišo Jezernik: Multikulturnost ali interkulturnost

Peter Jambrek: Slovenski nacionalni program

Pavle Merkù: Slovenščina, matica naše narodne identitete

5. - 7. septembra 1997

[uredi | uredi kodo]

Giorgio Banchig: 50 let po podpisu mirovnega sporazuma

Andrej Bajuk: Slovenija v evropskih integracijskih tokovih

Klaus Einspieler: Izvoljeno ljudstvo in narodi v svetem pismu

Andrej Capuder: Enoumje 2000

4. - 6. septembra 1998

[uredi | uredi kodo]

Damjan Hlede: Izziv složnosti – vizija zamejstva na prehodu v tretje tisočletje

Zorko Simčič: Biti (ali ne biti …) to, kar si? Vprašanje asimilacije nekoč in danes

Rudi Koncilija: Hrepenenje po svobodi – gonilna sila kulture

Jože Pučnik: Sprava kot izhodišče za civilno rast Slovencev iz naroda v državo

3. - 5. septembra 1999

[uredi | uredi kodo]

Milan Bufon, Peter Černic, Marko Štavar, Breda Susič: Kakšna prihodnost za slovensko manjšino?

Bojan Pavletič: Južni Sokol kot priča slovenske prisotnosti v razvijajočem se Trstu

Matija Ogrin: Slomšek in vprašanja sodobne slovenske kulture

Vasko Simoniti: Med zgodovino in sedanjostjo

1. - 3. septembra 2000

[uredi | uredi kodo]

Marta Ivašič, Vojko Kocjančič, Marijan Kravos: Kakšno šolo želi in potrebuje slovenska manjšina?

Aleksander Zorn: Težave s slovensko identiteto

Tone Jamnik: Sprava – proces osvobajanja in znamenje poguma

Stane Granda: Združena Slovenija in slovenska država

31. avgusta - 2. septembra 2001

[uredi | uredi kodo]

Evelina Umek, Damjan Hlede, Boris Siega: Zamejstvo brez meja

Janez Dular: Slovenska knjiga na poti v tretje tisočletje

Zvone Štrubelj: Antropološka in teološka izhodišča krščanske vere in duhovnosti v tretjem tisočletju

Alenka Šverc, Nadja Maganja, Janko Merkač: Tisočletje laikov

Ivo Urbančič: Jezik in kultura Slovencev v času odpiranja v Evropo

30. avgusta - 1. septembra 2002

[uredi | uredi kodo]

Jože Pirjevec, Aldo Rupel, Bojan Brezigar, Damjan Paulin: Manjšinske politične dileme

Lucija Čok, Darko Darovec, Andrej Malnič: Zakaj tretja slovenska univerza

David Taljat: Z vero do veselja

Martin Brecelj: Med Evropsko zvezo in svetovno državo

5. - 7. septembra 2003

[uredi | uredi kodo]

Črtomir Spacapan: Slovenci na obeh straneh meje ob vstopu Slovenije v Evropsko zvezo

Frane Adam: Majhne države in njihova identiteta v dobi globalizacije

Mirko Pelicon: Mladi in krščanstvo v postmoderni dobi

Alojzij Ambrožič: Nekaj misli o socialnem poslanstvu kristjana

3. - 5. septembra 2004

[uredi | uredi kodo]

Tim Oliver Wüster: Sokratovo in Kristusovo vabilo

Jože Dežman: Slovenske sprave in resnice

Mitja Bregant: Kakšna prihodnost ob nastajajoči večverski, večnacionalni in civilizacijsko pluralistični družbi?

Barbara Brezigar: Slovenija v Evropi

2. - 4. septembra 2005

[uredi | uredi kodo]

Milan Gregorič: Na dveh straneh meje

Dean Komel: Politika, država in državljani. Kje je Slovenija?

Janez Gril: RKC d.d. ali po čem je danes odrešenje?

Bogdan Žorž, Janez Malačič, Tomaž Merše, Marjeta Cotman, Nasto Sancin: Ali nismo preveč ravnodušni pred demografsko krizo?

1. - 3. septembra 2006

[uredi | uredi kodo]

Miran Košuta: 60 let kulture v manjšinskem prostoru

Silva Matos, Cveto Heliodor, Janek Musek, Jože Ramovš: Slovenci v vrtincu naglih družbenih sprememb

Katarina Kompan Erzar, Tomaž Erzar: Slovenski vernik med tradicionalno in osebno vero

Marko Stabej: Zvezde, vrtnice in trnje (Kam in kako s slovenščino?)

31. avgusta - 2. septembra 2007

[uredi | uredi kodo]

Darka Zvonar, Anton Rupnik, Peter Brumen: Manjšina v očeh opazovalcev

Renato Podbersič, Tamara Pečar Griesser, France Kralj, Egon Pelikan: Priključitev Primorske k matični domovini

Robert Petkovšek: Krščanstvo v dialogu s sodobno mislijo: kaj lahko krščanstvo ponudi sodobnemu svetu?

Tine Hribar: Stanje duha na Slovenskem (Ob 300. številki Nove revije)

5. - 7. septembra 2008

[uredi | uredi kodo]

Jurij Paljk, Franci Petrič, Hanzi Tomažič: Slovenski katoliški tisk (Kako z besedo do ljudi?)

Alenka Puhar: Nočne barve in povešene oči

Zvone Štrubelj: Nova duhovna podoba Primoža Trubarja

Igor Grdina: Trubar za vse čase

4. - 6. septembra 2009

[uredi | uredi kodo]

David Bandelj: … Mi se imamo radi

Boštjan Žekš: Slovenci v zamejstvu in po svetu po padcu meja v obdobju globalizacije

Edvard Kovač: Postkrščanska era ali vek novega krščanstva?

Matej Makarovič: Slovenija, Evropa in globalizacija

3. - 5. septembra 2010

[uredi | uredi kodo]

Hektor Jogan, Damjan Paulin, Julija Berdon, Neža Kravos, Joži Peterlin: Odnosi med generacijami

Zdravko Inzko, Karel Hren, Jože Marketz, Janko Zerzer: Koroški Slovenci 90 let po plebiscitu

Mateja Rozman Pevec: Etika in sodobni človek – kaj vodi v srečno življenje?

Drago Jančar: Pisatelj med umetnostjo in angažmajem

2. - 4. septembra 2011

[uredi | uredi kodo]

Bogdan Žorž, Kristina Martelanc: Kriza odnosov v družini

Rafko Dolhar: Ali lahko tudi zamejski Slovenci praznujemo 150-letnico Italije?

Anton Stres: Nova evangelizacija po slovensko

France Arhar: Od tolarja do evra

31. avgusta - 2. septembra 2012

[uredi | uredi kodo]

Roberto Battelli, Rudi Vouk, Damijan Terpin: Manjšina in zajamčeno politično zastopstvo

Lučka Kajfež Bogataj: Planetarne meje – ovira za rast, izziv za razvoj

Branko Klun: Nemir spraševanja, temeljna duhovnost in religija

Žiga Turk: Preteklost navidezne resničnosti. Konstrukcije slovenskih resničnosti

30. avgusta - 1. septembra 2013

[uredi | uredi kodo]

Vlasta Polojaz, Sara Brezigar, Marijan Kravos: NovI izzivi za manjšinsko šolo

Evald Flisar: Kdor previsoko leta, nizko pade!

Branko Cestnik: Cerkev na razpotju – 50 let potem

Aleš Maver: Slovenija pred ponavljanjem razreda

29. - 31. avgusta 2014

[uredi | uredi kodo]

Alenka Stanič, Valentik Inzko, David Bandelj: V svet(u) z možgani

Fabjan Hafner: Sem dolgo upal in se bal

Marta Verginella, Urban Vehovar: Politična raba spomina

Tadej Bajd: Znanost, inženirstvo, materni jezik

28. - 30. avgusta 2015

[uredi | uredi kodo]

Andrej Capuder, Katica Cukjati, Tine Hribar, Sergij Pahor: Zakaj Draga?

Skupina mladih: Petdeset delcev še ni celota

Alenka Rebula: Moč dvojine

Edvard Kovač: Že danes je jutri ali slovenska prihodnost

2. - 4. septembra 2016

[uredi | uredi kodo]

Veronika Martelanc, Aleksej Kalc, Robin Schweiger: Človek migrant

Martina Piko Rustja, Živa Gruden, Suzana Pertot, Martin Maver: Družina, družba, jezik in identiteta

Ivan Jurkovič: Pravoslavni vzhod danes

Janko Prunk: Evropa, kam?

1. - 3. septembra 2017

[uredi | uredi kodo]

Maja Smotlak: Pojmovanje narodne identitete med Slovenci na zahodni narodnosti meji od 19. stoletja do sodobnosti skozi prizmo romana

Valerija Perger: Kako dolgo bo Porabje še slovensko

Igor Bahovec: O vernosti na Slovenskem: od sociološko-antropološke analize do krščanstva, ki prinaša upanje, pogum in ustvarjalnost

Klemen Jaklič: O dilemi našega časa: pravice človeka ali državljana

31. avgusta - 2. septembra 2018

[uredi | uredi kodo]

Erika Jazbar: Pluralizem po slovensko

Aleš Šteger: Izhodišča

Imre Jerebič, Lojze Peterle: Kako reševati socialne probleme v Sloveniji

Bernard Nežmah: Nova slovenska politika

30. avgusta - 1. septembra 2019

[uredi | uredi kodo]

Andreja Duhovnik Antoni: Govorim - govorimo slovensko, zavedanje izbire in razumevanje odločitev

Evgen Bavčar: Slovenstvo in Evropa

Božo Rustja: Upanje človeka in kristjana sredi nasprotij današnjega časa

Ernast Petrič: Problemi in odprta vprašanja Slovenije po neodvisnosti

28. - 30. avgusta 2020

[uredi | uredi kodo]

Kozma Ahačič, Laura Sgubin, Fedra Pahlich, Maja Melnic Mlekuž, Jadranka Cergol: Slovenski jezik v Italiji in standardna slovenščina: blizu ali daleč?

Egon Pelikan, Renato Podbersič ml.: Predvojni primorski upor fašizmu

Jože Marketz: Kdo pa smo, ko so cerkve zaprte?

Janez Potočnik: Pomen odgovornega ravnanja z naravnimi viri v globalno povezanem svetu

3. - 5. septembra 2021

[uredi | uredi kodo]

Angelika Mlinar, Erika Koles Kiss, Igor Gabrovec, Tatjana Rojc, Felice Žiža, Olga Volgauer: Narodno-jezikovne manjšine in zajamčeno zastopstvo

Marko Uršič: Človek in narava: od sožitja h gospostvu in nazaj

Igor Bahovec, Matej Cepin, Marjana Debevec, Roman Globokar: Med obrambo svojega in iskanjem skupnega

Anton Stres: Minilo je 30 let ...

2. - 4. septembra 2022

[uredi | uredi kodo]

Gorazd Pučnik, Martina Valentinčič, Nadja Kramer, Igor Vovk, Helena Jaklitsch: »Če ti v srcu ne gori močan ogenj, nima smisla poskušati.« (D. Karnazes)

Jože Možina: Slovenski razkol včeraj in danes

Janez Juhant: Slovenski kristjan pred moralnimi izzivi kriznih razmer

Anže Logar, Branko Soban: Leto 2022, EU na globalni geopolitični šahovnici: strategije in perspektive

1. - 3. septembra 2023

[uredi | uredi kodo]

Enrico Trevisi: Kakšno bratstvo je mogoče?

Aleš Štrancar, Edi Kraus, Mark Pleško: Inovacije in trajnostni razvoj

Ivo Jevnikar, Karl Hren: Politične dileme Slovencev v Italiji in Avstriji

Žiga Turk, Igor Luksič: Desnica in levica

30. avgusta - 1. septembra 2024

[uredi | uredi kodo]

(Slovenska prosveta je Študijske dneve Draga 2024 uvrstila v niz prireditev ≫V Rebulovem vetru≪ in jih posvetila tržaškemu pisatelju in mislecu Alojzu Rebuli, velikemu prijatelju Drage, ob stoti obletnici njegovega rojstva)

Marko Marinčič, Tina Paljk, Ernest Ženko: Vergilij versus ChatGPT?

Peter Jambrek: Evropska unija in kriza demokracije

Branko Cestnik: Umetnost in vera

Devan Jagodic, Mariana Poznič, Ignacija Fridl Jarc: Tri Slovenije – ena domovina? – Narodne povezave med matico, zamejstvom in zdomstvom

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Študijski dnevi Draga – slovenci.si«. slovenci.si - Spletni dom vseh Slovencev. Pridobljeno 3. oktobra 2024.
  2. Omerza, Igor (2015). Karla: Udba o Dragi (1. izd. izd.). Trst: Mladika; Svet slovenskih organizacij. ISBN 978-88-7342-221-1.
  3. Ognjišče, Matjaž Merljak, Radio. »Teme o slovenski samostojnosti so živele med vrsticami«. Radio Ognjišče. Pridobljeno 3. oktobra 2024.
  4. Ognjišče, Tone Gorjup, Radio. »Študijski dnevi Draga od prvih zametkov do zlatega jubileja«. Radio Ognjišče. Pridobljeno 3. oktobra 2024.
  5. noviSplet.com (30. junij 2022). »Treba je veliko potrpljenja, žrtev in predvsem ljubezni » Noviglas«. Noviglas. Pridobljeno 3. oktobra 2024.
  6. Študijski dnevi, 6 (1972). Bajc, Marijan; Mljač, Franc; Maver, Marij (ur.). »Zbornik Draga *71: predavanja študijskih dni v Dragi, 4. in 5. septembra 1971«. Trst: Mladika. str. 96. {{navedi revijo}}: Sklic magazine potrebuje|magazine= (pomoč)Vzdrževanje CS1: številska imena: seznam avtorjev (povezava)
  7. Študijski dnevi Draga, 10 (1976). »Ob desetletnici Drage«. Trst: Društvo slovenskih izobražencev. str. 79. {{navedi revijo}}: Sklic magazine potrebuje|magazine= (pomoč)Vzdrževanje CS1: številska imena: seznam avtorjev (povezava)
  8. Študijski dnevi Draga, 58 (2024). »Inovacije in etika: [zbornik Drage 2023]«. Trst: Mladika. str. 211. ISBN 978-88-7342-361-4. {{navedi revijo}}: Sklic magazine potrebuje|magazine= (pomoč)Vzdrževanje CS1: številska imena: seznam avtorjev (povezava)
  9. »Draga | Slovenska prosveta«. Pridobljeno 3. oktobra 2024.