Škofiče

Škofiče Schiefling am See
Trška občina
Grb
Škofiče Geografska lega v Avstriji
46°36′6″N 14°5′52″E
Država	Avstrija
Dežela	Koroška
Politični okraj	Celovec-dežela
Upravljanje
• Župan	Valentin Andreas Happe (ÖVP)
Površina
• Skupno	28,64 km2
Nadm. višina	574 m
Prebivalstvo  (2024-01-01)
• Skupno	2.681
• Gostota	94 preb./km2
Časovni pasovi	UTC 1 (CET/CEST)
	UTC 2 (CET/CEST)
Poštna številka	9535
Omrežna skupina	04274
Avtomobilska oznaka	KL
Št. občine	20432
Spletna stran	www.schiefling.gv.at

Škofiče (nemško: Schiefling am Wörthersee) so dvojezična občina v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem. Po popisu iz leta 2001 pripada okoli 6% prebivalstva Škofič slovenski narodni skupnosti.

Zemljepisna lega

Škofiče ležijo ob vznožju nizkega hribovja Gure, med Vrbskim jezerom na severu in reko Dravo na jugu. Občina Škofiče vključuje tudi katastrski občini Podjerberk (nemško St. Kathrein) in Holbiče (nemško Techelweg).

V vasi Log (Auen) se območje občine Škofiče dotika južne obale Vrbskega jezera.

Sosednje občine

	Teholica	Otok ob Vrbskem jezeru
Vrba na Koroškem
Vrba na Koroškem	Bilčovs	Hodiše

V Logu

Katarinin hrib, kot ga je videti iz Šentjakoba v Rožu

Cerkev na Katarininem hribu

Župnijska cerkev Sv. Mihaela

Tratnikov ribnik z obrežjem

Katarinin hrib v okolici Škofič

Naselja v občini

Občina Škofiče zavzema sledečih 14 naselij:

Dob (Aich) (106 prebivalcev) Pinja vas (Albersdorf) (118) Log (Auen) (293) Paprače (Farrendorf) (164) Goriče (Goritschach) (64) Otož (Ottosch) (15) Klopce (Penken) (199)

Ravne (Raunach) (29) Rove (Roach) (160) Roda (Roda) (52) Podjerberk (Sankt Kathrein) (107) Škofiče (Schiefling) (744) Holbiče (Techelweg) (106) Suha (Zauchen) (110)

Zgodovina

Škofiče se prvič omenjajo kot Schüfling leta 1256, v listini koroškega vojvode Ulrika III. Spanheimskega. Arheološke najdbe dokazujejo, da je bilo področje Škofič naseljeno že v prazgodovini vse od srednje kamene dobe, na njem pa se je nahajala tudi starorimska utrdba. Po zatonu Rimskega cesarstva v poznem 4. stoletju je bila utrdba preurejena v zgodnjekrščansko cerkev, poimenovano po Sveti Katarini Aleksandrijski. Njeno obeležje, zlomljeno kolo, se nahaja v današnjem grbu Škofič. Poleg tega se v grbu nahaja tudi stilizirana škofovska palica, kar odseva slovensko poimenovanje kraja.

Slovenska narodna skupnost

Škofiče spadajo v del Južne Koroške, ki je bil zgodovinsko poseljen s slovenskim prebivalstvom. Občina Škofiče je bila leta 1920 še večinsko slovensko govoreča in je bila vključena v plebiscitno ozemlje, danes pa je del dvojezičnega področja. Po popisu iz leta 2001 se okoli 6% prebivalstva občine izreka za Koroške Slovence. Tabela prikazuje delež slovensko govorečih prebivalcev po uradnih popisih med letoma 1951 in 1991.

Naselje (slovensko)	Naselje (nemško)	Število prebivalcev 1991	Odstotek Slovencev 1991	Odstotek Slovencev 1951
Holbiče	Techelweg	97	37.%	51.8%
Podjerberk	St. Kathrein	95	16.8%	68.2%
Otož	Ottosch	18	33.3%	100%
Klopce	Penken	191	9.9%	81.8%
Paprače	Farrendorf	171	10.5%	55.1%
Goriče	Goritschach	67	1.5%	13.7%
Roda	Roda	46	2,2%	18.4%
Suha	Zauchen	101	1%	7.9%
Pinja vas	Albersdorf	139	2.9%	8.2%
Rove	Roach	150	7.3%	38.2%
Škofiče	Schiefling	590	6.8%	38%
Log	Auen	275	1.8%	57.1%

Grb

Zlata konica na dnu škofiškega grba predstavlja markantni Katarinin hrib, priljubljen od vseh domačinov. Iz njega izhaja stilizirana škofovska palica, ki namiguje na staro slovensko poimenovanje kraja. Pomen besede Škofiče se lahko razlaga kot "Škofovo naselje", s čimer je verjetno mišljen en od brižinskih škofov, ki je imel od 9. stoletja dalje svoj sedež v bližnjem Otoku ob Vrbskem jezeru. Zlomljeno kolo pa je tradicionalni atribut Svete Katarine, zavetnice Katarinine kapele na istoimenskem hribu.

Grb in zastava sta bila občini Škofiče dodeljena 18. junija 1991. Zastava je zeleno-rdeča, z vključenim grbom.

Kultura in znamenitosti

• Katarinin hrib: prazgodovinske in starorimske arheološke najdbe
• Župnijska cerkev Sv. Mihaela v središču Škofič je baročna cerkev iz zgodnjega 18. stoletja. Že leta 1369 je bila v pisnih virih omenjena tudi cerkev Sv. Florijana, stala pa je verjetno na mestu današnje cerkve.

Sestrsko mesto

• Romans d'Isonzo, Italija, od leta 2000