Črni Kal
Črni Kal | |
|---|---|
 | |
  Črni Kal Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 45°33′0.01″N 13°52′42.38″E / 45.5500028°N 13.8784389°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Obalno - kraška |
| Tradicionalna pokrajina | Primorska |
| Občina | Koper |
| Površina | |
| • Skupno | 1,5 km2 |
| Nadm. višina | 252,9 m |
| Prebivalstvo (2024)[1] | |
| • Skupno | 229 |
| • Gostota | 150 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC 1 |
| • Poletni | UTC 2 |
| Poštna številka | 6275 Črni Kal |
| Zemljevidi | |
Črni Kal - Vas | |
| Lega | Mestna občina Koper |
| RKD št. | 80 (opis enote)[2] |
| Razglasitev NSLP | 1. avgust 1987 |
Črni Kal [čŕni kau̯][3] (v času fašizma preimenovan v San Sergio), je arhitekturno značilna istrsko-kraška vas z okoli 220 prebivalci v Slovenski Istri[4], ki upravno spada pod Mestno občino Koper.
Naselje se nahaja v črnokalskem Bregu, pod prepadnimi stenami kraškega roba, v zavetrni prisojni legi, ob cesti Kozina-Koper. Črni Kal ima zaselek Spodnji Črni Kal ali izvorno Četnara (Katinara), kjer je bila nekoč meja med Avstrijskim cesarstvom in Beneško republiko. V bližini vasi je avtocestni viadukt Črni Kal, gradi pa se tudi železniški na tako imenovanem drugem tiru.
Etimologija
[uredi | uredi kodo]Ime 'Kal' izvira iz mikrotoponima 'kal', poimenovanja za lokacijo, kjer se je v kotanjo stekala deževnica in se je ob njej napajala živina. Tovrstna poimenovanja po kotanji najdemo tudi drugje v Sloveniji, tako v andronimih (Kalan, Kalšek) kot tudi toponimih (Gorenje Kališče).[5]
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]V bližnjem kamnolomu so odkrili prazgodovinsko sekiro, datirano v paleolitik in pa bronast kipec boginje Junone iz rimske dobe. Obstaja tudi mnenje, da so tu našli tudi sarkofag kralja Roksolanov in Sarmatov Rasparagana, ki se danes nahaja v Puljskem muzeju. Tudi jama pri useku železnice je arheološko najdišče, v njej so našli nož in nekaj keramike. Na skalnem robu nad vasjo so ostanki starega gradu iz 11. stoletja, ki ga je dal sezidati istrski mejni grof Urlik I., z namenom obvladovanja ceste iz Rižanske doline proti notranjosti. Širše območje Črnega Kala je bilo na meji Beneške republike in Avstrije, kjer so pogosto potekali vojni spopadi. Po beneško-avstrijski vojni (1508-1516) je Črni Kal pripadel socerbskemu gospostvu in je bil leta 1521 neposredno priključen Kranjski. Na cesti proti Gabrovici stoji kamen z napisom Gemeide Černi Kal (občina Črni Kal) z letnico 1819. Do leta 1945 je v vasi delovala torklja - oljarna (prostor za stiskanje olja iz oljk), ki je bila komunska.
Znamenitosti
[uredi | uredi kodo]
Več hiš v vasi je iz 16. in 17. stoletja, v urbano celoto jih povezuje enotna višina in način gradnje ter oblikovanje arhitekturnih kamnitih detajlov. Položne dvokapne strehe so povečini krite s korci. V vasi stoji podružnična cerkev Svetega Valentina, katere posebnost je zvonik, zaradi potresa nagnjen približno za meter, zid okoli cerkve in sosednjih stavb pa je na več mestih razpokan. Plazovit teren naj bi bil tudi kriv za to, da se je porušila prejšnja cerkev sv. Valentina iz leta 1680. Spomeniško najkvalitetnejši je porton (portal) domačije št. 17, povezan z bogatim kamnoseškim okrasom, tradicijo kraja. Pomembno arhitekturno vrednosti ima tudi Benkova hiša, ki je najstarejša podeželska hiša v koprski občini, saj napis na polkrožnem portalu razkriva, da sta jo leta 1489 zgradila mojstra Andreas in Benco.
.jpg)
Na enem od črnokalskih ovinkov pred Četnaro, je postavljen spomenik padlim borcem Prekomorskih brigad iz sosednjih vasi, delo arhitekta Eda Mihevca. S svojo značilno obliko treh premcev bark ponazarja usodo mnogih Slovencev, ki so se med drugo svetovno vojno borili v teh brigadah.
Plezališče
[uredi | uredi kodo]
V apnenčastih prisojnih stenah nad vasjo se je pisala zgodovina prostega plezanja v Sloveniji. Danes je to moderno opremljeno plezališče z ugodno zavetrno lego, udobnim ravnim vznožjem in prijetnim okoljem. Ocene, še posebej v levem in osrednjem delu plezališča, so za odtenek nižje kot v Ospu.
Večina smeri poteka po navpičnih dobro razčlenjenih ploščah. Skala je izredno dobra in omogoča zelo estetsko plezanje. Zaradi velikega števila lažjih in srednje težkih smeri je plezališče izredno primerno za plezalne šole in prve korake mladih, vendar pa še vedno ostane precej zanimivih in zahtevnih smeri za dobre in izkušene plezalce. Plezališče je bilo pred kratkim v celoti na novo opremljeno z lepljenimi klini in sidrišči.
Najboljši pogoji so spomladi, jeseni in v toplih zimskih dneh. Poleti je po navadi prevroče, razen na severni strani Turškega stolpa.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 80«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ »Črni Kal – GOVORNI POMOČNIK«. Pridobljeno 1. maja 2023.
- ↑ »Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin« (pdf). Pridobljeno 15. marca 2022.
- ↑ Marko, Snoj (12. marec 2018). »Izvor krajevnega imena »Kališče««. Jezikovna svetovalnica. ISFJR ZRC SAZU. Pridobljeno 4. oktobra 2023.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Kladnik, Darinka Sto slovenskih krajev Prešernova družba, Ljubljana, 1994 (COBISS)
- Julij Titl (1993). Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka. Murska Sobota: Pomurska založba. COBISS 32785409. ISBN 86-7195-111-1.
- Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.
- Pucer, Alberto (2005). Popotovanje po Slovenski Istri. Libris Koper. COBISS 219328768. ISBN 961-91468-1-6.
- Simič Sime, Slobodan; Pucer, Alberto (2001). Slovenska Istra - zaledje. IKI d.o.o. SIS art, Ljubljana. COBISS 112297984. ISBN 961-90692-4-2.
- Premrl, Božidar (2012). Cerkev sv. Valentina v Črnem Kalu: ob stoletnici njene dograditve. Župnija Predloka. COBISS 262630912.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
