Tanja Fajon
Tanja Fajon | |
---|---|
Ministrica za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije | |
Trenutni nosilec naziva | |
Začetek delovanja 1. junij 2022 | |
Premier | Robert Golob |
Predhodnik | Anže Logar |
Slovenska evroposlanka | |
Na položaju 1. julij 2009 – 13. maj 2022 | |
7. predsednica Socialnih demokratov | |
Na položaju 10. oktober 2020 – 13. april 2024 | |
Predhodnik | Dejan Židan |
Naslednik | Matjaž Han |
Osebni podatki | |
Rojstvo | Tanja Anna Fajon 9. maj 1971 (53 let) Ljubljana |
Politična stranka | Socialni demokrati |
Partnerji | Veit Ulrich Braun |
Poklic | političarka, novinarka |
Tanja Anna Fajon, slovenska novinarka in političarka, * 9. maj 1971, Ljubljana.
Fajon je nekdanja novinarka Radiotelevizije Slovenija, kjer je bila nekaj let tudi dopisnica iz Bruslja. Trikrat je bila izvoljena na mesto poslanke v Evropskem parlamentu, kjer je kot članica stranke SD pripadala Stranki evropskih socialistov, prvič na evropskih volitvah leta 2009. Od leta 2020 do 2024 je bila predsednica Socialnih demokratov.[1] Na državnozborskih volitvah leta 2022 je bila izvoljena za poslanko v Državnem zboru Republike Slovenije, s čimer ji je zaradi nezdružljivosti potekel mandat evropske poslanke.
1. junija 2022 je bila izvoljena na mesto ministrice za zunanje zadeve Republike Slovenije, ob enem je postala tudi podpredsednica 15. vlade Republike Slovenije. 24. januarja 2023 je bila ob rekonstrukciji Golobove vlade k imenu položaja dodana besedna zveza »in evropske«.[2]
Izobraževanje in novinarstvo
[uredi | uredi kodo]Maturirala je na Gimnaziji Poljane. Je univerzitetna diplomirana novinarka, z zaključenim podiplomskim študijem s področja mednarodne politike na Univerzi v Parizu. Kot novinarka je delala na radijski postaji Radio Glas Ljubljane med letoma 1991 in 1995 ter na Radioteleviziji Slovenija med letoma 1995 in 2009, od leta 2001 kot dopisnica iz Bruslja.[3]
Politika
[uredi | uredi kodo]Evropska poslanka
[uredi | uredi kodo]Leta 2009 je bila izvoljena na listi Socialnih demokratov v Evropski parlament, kjer je bila članica Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE), nadomestna članica Odbora za transport (TRAN) ter članica medparlamentarnih in neformalnih skupin (EU40, skupina za medije, …).
Na evropskih volitvah 2014 je bila znova izvoljena kot edina poslanka SD, pri čemer je po preferencah prehitela nosilca liste Igorja Lukšiča, 2019 pa spet kot nosilka liste.
V Evropskem parlamentu je bila v mandatu 2014-19 članica Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE), Delegacije za odnose z Bosno in Hercegovino in Kosovom (DSEE) ter Delegacije v skupni parlamentarni skupščini Euronest (DEPA). Je tudi nadomestna članica v Odboru za zunanje zadeve (AFET) in Delegaciji pri odboru za parlamentarno sodelovanje EU–Moldavija (D-MD). Tanja Fajon je bila omenjena v seznamu Reliable allies in the European Parliament (2014 – 2019), ki ga je za Open Society Foundation pripravila družba Kumquat Consult in jih je razkrila hekerska skupina DCLeaks. Po razkritju dokumentov so se se v nekaterih slovenskih medijih razširile navedbe, ki so Fajon in Iva Vajgla označevale za »Soroševa plačanca«. Glede njune pritožbe nad neustreznim poročanjem je Novinarsko častno razsodišče leta 2017 ugotovilo, da so novinarji in urednika kršili Kodeks novinarjev Slovenije.[4]
Fajonova je tudi podpredsednica politične skupine Socialistov in demokratov (S&D) v Evropskem parlamentu, članica predsedstva Stranke evropskih socialistov (PES) in predsednica mreže za demokracijo PES. V Evropskem parlamentu vodi dve delovni skupini S&D za boj proti ekstremizmu in terorizmu. Kot podpredsednica S&D je pristojna za področje notranjih zadev EU in komunikacijsko strategijo politične skupine.[5][6] Funkcijo evropske poslanke je opravljala do 13. maja 2022, ko ji je zaradi izvolitve v državni zbor prenehal mandat.
Strankarska politika
[uredi | uredi kodo]Fajonova je bila nekaj let podpredsednica stranke Socialnih demokratov v Sloveniji in predsednica Sveta SD za zunanjo politiko. 28. maja 2020 je po odstopu Dejana Židana z mesta predsednika stranke prevzela mesto vršilke dolžnosti predsednice. Židan je ob primopredaji pozval svet stranke k imenovanju Fajonove za predsednico ter ob tem dodal, da jo vidi kot naslednjo predsednico vlade.[7]
Na državnozborskih volitvah 2022 stranka ni doživela uspeha in zmanjšala število poslanskih mest na sedem. Fajonova je sicer dejala, da so z rezultatom volitev zadovoljni.[8] Sama je bila tudi izvoljena za poslanko, s čimer ji je 13. maja 2022 prenehal mandat poslanke v Evropskem parlamentu, kjer jo je nasledil Matjaž Nemec.[9] Dva dni po volitvah je podpredsednik stranke Jernej Pikalo podal svoj odstop.[10]
Na kongresu stranke, 8. oktobra 2022 na Ptuju, je bila Tanja Fajon kot edina kandidatka znova potrjena za predsednico stranke.[11] Na položaju je ostala do 13. aprila 2024, ko je bil za novega predsednika izvoljen Matjaž Han.[12] 14. oktobra 2022 je bila na kongresu Stranke evropskih socialistov izvoljena na mesto podpredsednice.[13]
Zunanja ministrica
[uredi | uredi kodo]Ob konstituiranju 15. vlade Republike Slovenije je mandatar Robert Golob dal vodjema koalicijskih partneric možnost, da si sama izbereta svoj ministrski resor. Tanja Fajon si je izbrala ministrstvo za zunanje zadeve. Pred državnozborskim odborom za zunanje zadeve je bila zaslišana 30. maja; dobila je devet glasov podpore, šest poslancev pa je glasovalo proti.[14] Med svojimi prioritetami je med drugim izpostavila vračanje k jedrnim državam Evropske unije ter preimenovanje ministrstva v Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve.[14] Funkcijo je zasedla 1. junija 2022.[15]
15. junija 2022, kmalu po njegovi smrti, je Tanja Fajon po slovenskem pisatelju Borisu Pahorju poimenovala eno od dvoran na zunanjem ministrstvu.[16] Ob napovedani možnosti krčenja števila dopisništev RTV Slovenija je Fajonova na generalnega direktorja Andreja Graha Whatmougha naslovila pismo, v katerem je izrazila zaskrbljenost nad napovedanimi potezami in pozvala k ponovnemu premisleku. Opozicijska stranka SDS je pismo označila kot »jasen politični pritisk«.[17][18]
V prvem mesecu mandata so bila na Fajonovo naslovljena tri odprta pisma, kako naj Republika Slovenija postopa do ruske invazije na Ukrajino. Prvo, pod katerim so bili med drugim podpisani Milan Kučan, Danilo Türk in Aurelio Juri, je pozivalo k alternativnim pristopom, ki bi rusko in ukrajinsko stran vodilo k mirovnim pogovorom.[19] Drugo pismo, ki so ga med drugim podpisali Luka Lisjak Gabrijelčič, Gregor Golobič, Žiga Turk in Pavle Gantar, je podpiralo odločno podporo ukrajinski obrambi.[20][21] Avtorica tretjega odprtega pisma je bila Spomenka Hribar pa je v delu problematiziralo domnevno ameriško vpletenost v konflikt.[22][23] Tanja Fajon je predstavnike pisce treh pisem povabila k sodelovanju na prvi seji Strateškega sveta za zunanjo politiko.[24]
Septembra 2022 je zunanje ministrstvo pod vodstvom Tanje Fajon veleposlaništvom poslalo depešo za zbiranje podpisov za Natašo Pirc Musar, ki jih je zbirala za kandidaturo za predsednico države in je za to na ministrstvo poslala zaprosilo. Kajzer je zaradi domnevnega favoriziranja kandidatke na svojem računalniku v Washingtonu fotografiral zaslon z depešo in ga poslal predsedniku SDS Janezu Janši. Ta je fotografijo objavil na svojem Twitter profilu.[25] Kajzer je bil poklican na zagovor v Ljubljano, vlada pa je zaradi suma zlorabe zaupnega depešnega sistema 16. septembra 2022 predlagala njegovo razrešitev.[26] Predsednik republike je ukaz o odpoklicu podpisal 20. septembra 2022, a ob tem dejal, da ni zadovoljen, da se vlada predhodno z njim ni posvetovala. Sam je namreč menil, da je odpoklic pretiran ukrep, saj da Kajzerjevo dejanje »ni imelo neposrednih škodljivih posledic za zunanjepolitične interese države. Veleposlanik je ravnal narobe in bi bila morda kakšna druga sankcija primernejša kot pa sam odpoklic.«[27][28] Slovenska demokratska stranka je proti Fajonovi vložila interpelacijo, v kateri ji je očitala zlorabo mreže diplomatsko konzularnih predstavništev. Zagovor in glasovanje sta potekala 10. novembra, inteprelacijo je podprlo 22 poslancev, 52 jih je bilo proti.[29][30]
24. januarja 2023 je prišlo do rekonstrukcije vlade Roberta Goloba. Kot načrtovano ob prisegi vlade, se je položaj zunanje ministrice preimenoval v ministrica za zunanje in evropske zadeve.[31][32] Na 26. posvetu slovenske diplomacije, ki je potekal 25. in 26. januarja 2023 na Brdu pri Kranju, je Tanja Fajon napovedala spremembe slovenske strategije zunanje politike.[33] Mednje je kot enega od stebrov uvrstila tudi feministično zunanjo politiko, kar pomeni zavzemanje za enakost spolov.[34][35][36]
Na začetku svojega mandata je nadaljevala kandidaturo Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov. Tozadevno je obiskala številne države po svetu, imenovala je tudi posebnega odposlanca za kandidaturo Franca Buta. Na glasovanju v Generalni skupščini OZN je Slovenija prejela 153 glasov držav sveta in bila izvoljena za nestalno članico.[37][38]
Ob smrti iranskega predsednika Ebrahima Raisija, ki je bil en izmed odgovornih za več tisoč umorov v času islamske revolucije in represijo žensk,[39][40][41][42] je sprožila ogorčenje dela javnosti, ko je v intervjuju izjavila, da gre za »šokantno novico za ves svet« in na vprašanje, če je za takim človekom vredno žalovati odgovorila da je »v tem trenutku čas za žalovanje« in da misli, da je »to pravilna stvar v tem trenutku«. Predsednik največje opozicijske stranke SDS je njeno izjavo opisal kot »sramoto za Slovenijo«. Kabinet predsednika vlade in predsednice države sta izjavo komentirala kot zgolj izraz pietete.[43]
Zasebno življenje
[uredi | uredi kodo]Živi v Ljubljani. V prostem času se aktivno ukvarja s športom, predvsem s tekom, smučanjem, pohodništvom in potapljanjem. Govori več tujih jezikov; poleg slovenščine govori tudi angleščino, nemščino, francoščino in hrvaščino. Njen soprog je nemški novinar Veit-Ulrich Braun. Je tudi članica Društva bolnikov z redkimi krvnimi boleznimi (BKB) ter Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo.
Njen oče je nekdanji novinar RTV Slovenija Bogdan Fajon, mati Nevenka-Neva Fajon pa je bila montažerka na nacionalni televiziji. Njen brat je glasbenik Sašo Fajon.[44]
Decembra 2010 so v Tirani, glavnem mestu Albanije, v njeno čast odprli kavarno, poimenovano po Tanji Fajon.[45]
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Galerija
[uredi | uredi kodo]-
Leta 2011.
-
V poslanski debati z Aspasio Papapoulou.
-
Med plenarnim zasedanjem v Strasbourgu novembra 2019.
-
Pogovor med slovenskimi evroposlanci.
-
Prisega za ministrico za zunanje zadeve leta 2022.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »#portret Tanja Fajon, evropska poslanka, nova predsednica Socialnih demokratov«. Dnevnik. Pridobljeno 30. oktobra 2022.
- ↑ »Kaj prinaša nov Zakon o Vladi Republike Slovenije | GOV.SI«. Portal GOV.SI. Pridobljeno 24. januarja 2023.
- ↑ TIFT. »O meni«. Tanja Fajon, evropska poslanka. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. februarja 2020. Pridobljeno 29. maja 2020.
- ↑ »Tanja Fajon in Ivo Vajgl proti Miru Petku, Ines Kumalič in Aleksandri Jug (nova24tv.si in Nova24TV) ter Metodu Berlecu in Petri Janša (demokracija.si in Demokracija)«. Novinarsko častno razsodišče. 15. december 2017.
- ↑ »FAJON Tanja«. Socialists & Democrats (v angleščini). Pridobljeno 29. maja 2020.
- ↑ »Our members«. Socialists & Democrats (v angleščini). Pridobljeno 29. maja 2020.
- ↑ »Židan odstopil: "Slovenija si zasluži premierko iz socialdemokratske stranke"«. RTVSLO.si. Pridobljeno 29. maja 2020.
- ↑ »Vsak dan prvi - 24ur.com«. www.24ur.com. Pridobljeno 26. aprila 2022.
- ↑ »V Bruslju bo Tanjo Fajon kot evroposlanec nadomestil Matjaž Nemec«. RTVSLO.si. Pridobljeno 28. aprila 2022.
- ↑ »Jernej Pikalo zaradi slabega volilnega izida stranke SD odstopil z mesta podpredsednika«. RTVSLO.si. Pridobljeno 26. aprila 2022.
- ↑ »Tanja Fajon bo še naprej vodila SD. "Socialni demokrati smo za vedno."«. rtvslo.si. Pridobljeno 10. novembra 2022.
- ↑ »Novi predsednik SD je Matjaž Han. Brgleza je premagal za vsega deset glasov«. n1info.si. Pridobljeno 14. aprila 2024.
- ↑ »Evropski socialisti in demokrati: Löfven novi predsednik, Fajon podpredsednica«. rtvslo.si. Pridobljeno 15. oktobra 2022.
- ↑ 14,0 14,1 »Odbor za zunanjo politiko podprl predstavitev Fajonove«. www.24ur.com. Pridobljeno 6. junija 2022.
- ↑ »Ministrica Fajon z avstrijskim zunanjim ministrom Schallenbergom o nadaljevanju tesnega sodelovanja«. Portal GOV.SI. Pridobljeno 6. junija 2022.
- ↑ »Poklon spominu na Borisa Pahorja | GOV.SI«. Portal GOV.SI. Pridobljeno 19. junija 2022.
- ↑ »STA: SDS v pismu Fajonove generalnemu direktorju RTVS vidi nedopusten pritisk«. www.sta.si. Pridobljeno 19. junija 2022.
- ↑ Da., La. (19. junij 2022). »Pismo Tanje Fajon direktorju RTV-ja v stranki SDS vidijo kot nedopusten politični pritisk«. MMC RTV SLO. RTV Slovenija. Pridobljeno 19. junija 2022.
- ↑ »Vsak dan prvi - 24ur.com«. www.24ur.com. Pridobljeno 30. junija 2022.
- ↑ »Na Golobovi mizi novo pismo, pod katerega so se podpisali Cerar, Golobič in drugi«. Vsa resnica na enem mestu - Svet24.si. Pridobljeno 30. junija 2022.
- ↑ »Pismo Golobu in Fajon: Slovenija mora ukrajinski odpor podpreti z vsemi sredstvi«. N1. 13. junij 2022. Pridobljeno 30. junija 2022.
- ↑ »(PISMO) Spomenka Hribar: To pričakujem od nove slovenske vlade glede vojne v Ukrajini ...«. www.vecer.com. 18. junij 2022. Pridobljeno 30. junija 2022.
- ↑ »Spomenka Hribar ne bi ustavljala Rusije, temveč Ameriko«. Domovina. 19. junij 2022. Pridobljeno 30. junija 2022.
- ↑ »Prva seja Strateškega sveta za zunanjo politiko v novi sestavi namenjena razpravi o vojni v Ukrajini | GOV.SI«. Portal GOV.SI. Pridobljeno 30. junija 2022.
- ↑ »Slovenskemu veleposlaniku v ZDA zaradi suma fotografiranja zaupne depeše grozi odpoklic«. rtvslo.si. Pridobljeno 25. septembra 2022.
- ↑ »Vlada predlaga odpoklic veleposlanika v ZDA Toneta Kajzerja, ukaz pa mora podpisati Pahor«. rtvslo.si. Pridobljeno 25. septembra 2022.
- ↑ »Predsednik Republike Slovenije | Predsednik Pahor se je odločil, da podpiše ukaz o odpoklicu veleposlanika Kajzerja«. www.up-rs.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. septembra 2022. Pridobljeno 25. septembra 2022.
- ↑ »Pahor: Pri odpoklicu Kajzerja zelene karte ni bilo«. rtvslo.si. Pridobljeno 25. septembra 2022.
- ↑ »Tanja Fajon ostaja ministrica za zunanje zadeve«. rtvslo.si. Pridobljeno 10. novembra 2022.
- ↑ »STA: Tanja Fajon po uspešno prestani interpelaciji ostaja zunanja ministrica«. www.sta.si. Pridobljeno 10. novembra 2022.
- ↑ »Kaj prinaša nov Zakon o Vladi Republike Slovenije | GOV.SI«. Portal GOV.SI. Pridobljeno 24. januarja 2023.
- ↑ »DZ s 55 glasovi potrdil listo ministrskih kandidatov«. rtvslo.si. Pridobljeno 24. januarja 2023.
- ↑ »Fajon na diplomatskem posvetu: "Naša zunanja politika bo uspešna, če bo odprta in vključujoča" | GOV.SI«. Portal GOV.SI. Pridobljeno 31. januarja 2023.
- ↑ »Tudi v Sloveniji se gradi feministična zunanja politika«. www.delo.si. Pridobljeno 31. januarja 2023.
- ↑ »Fajonova odpravlja Logarjevo zunanjepolitično strategijo #video«. siol.net. Pridobljeno 31. januarja 2023.
- ↑ »Je slovenski vrh politike feminističen?«. rtvslo.si. Pridobljeno 31. januarja 2023.
- ↑ Tratnik, T. K. B. , Ksenja. »Slovenija bo nestalna članica VS-ja: "Tak rezultat je veliko priznanje in odgovornost"«. rtvslo.si. Pridobljeno 8. junija 2023.
- ↑ »Slovenija v prvem krogu izvoljena za nestalno članico Varnostnega sveta OZN | GOV.SI«. Portal GOV.SI. Pridobljeno 8. junija 2023.
- ↑ »Grief, but also relief for some, after Iran President Raisi dies in helicopter crash«. NBC News (v angleščini). 20. maj 2024. Pridobljeno 22. maja 2024.
- ↑ »Blood-soaked secrets with Iran's 1998 Prison Massacres are ongoing crimes against humanity« (PDF). Amnesty International. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 15. decembra 2018. Pridobljeno 14. decembra 2018.
- ↑ »Iranian President Raisi: The Hanging Judge | The Washington Institute«. www.washingtoninstitute.org (v angleščini). Pridobljeno 22. maja 2024.
- ↑ Amir (4. maj 2017). »An Interview with Scholar and Historian Ervand Abrahamian on the Islamic Republic's "Greatest Crime"«. Center for Human Rights in Iran. Pridobljeno 22. maja 2024.
- ↑ »Tanja Fajon: Čas je za žalovanje | 24ur.com«. www.24ur.com. Pridobljeno 22. maja 2024.
- ↑ Černe, Moni (17. januar 2016). »Pretres v družini Fajon«. www.slovenskenovice.si. Pridobljeno 23. novembra 2020.
- ↑ »FOTO: Poglejte v notranjost bara Fajon, ki je posvečen komu drugemu kot Tanji Fajon«. Metropolitan.si. 19. september 2022. Pridobljeno 1. novembra 2024.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Uradno spletno mesto
- Profil na straneh Evropskega parlamenta
- Rojeni leta 1971
- Živeči ljudje
- Tanja Fajon
- Slovenski novinarji
- Slovenski politiki
- Člani Socialnih demokratov (Slovenija)
- Evroposlanci iz Slovenije (2009-2014)
- Evroposlanci iz Slovenije (2014–2019)
- Ljubljančani
- Evroposlanci iz Slovenije (2019–2024)
- Predsedniki Socialnih demokratov (Slovenija)
- Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije
- Ministri za zunanje zadeve Republike Slovenije
- Ministri 15. vlade Republike Slovenije