Pojdi na vsebino

Kruhovec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Baobab)
Baobab

Ohranitveno stanje taksona
(glej IUCN-ov rdeči seznam za kratice)
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
(nerangirano) Kritosemenke
(nerangirano) Prave dvokaličnice
(nerangirano) Rozide
Red: Malvales
Družina: Malvaceae (slezenovke)
Poddružina: Bombacoideae
Rod: Adansonia
L.[1]
Species

See Species section

Kruhovec ali baobab je skupno ime devetih vrst dreves iz rodu Adansonia. Latinsko rodovno ime je povezano z Michelom Adansonom, francoskim naravoslovcem in raziskovalcem, ki je opisal vrsto Adansonia digitata.

Od devetih vrst je šest domorodnih na Madagaskarju, dve sta doma v celinski Afriki in na Arabskem polotoku, ena pa v Avstraliji. Ena od celinskih afriških vrst se pojavlja tudi na Madagaskarju, vendar izvirno ni s tega otoka. V preteklosti je bila prenesena v južno Azijo in v obdobju kolonianizma na Karibe. Raste tudi na Zelenortskih otokih.[2] Deveta vrsta je bila opisana leta 2012 in raste v goratih predelih južne in vzhodne Afrike.[3] Afriški in avstralski kruhovci so skoraj enaki, ločili so se pred manj kot 100.000 leti. [4] Visoki so od 5 do 30 m, premer debla je 7 do 11 m. Baobab iz Glencoe vrste A. digitata v provinci Limpopo v Južni Afriki je veljal za največje živo posamezno drevo, saj ima največji obseg, 47 m, in premer približno 15,9 m[5]. Drevo je zdaj razdeljeno na dva dela, tako da je zdaj največje posamezno drevo sunlandski baobab ali platlandski, tudi v Južni Afriki. Premer drevesa pri tleh je 9,3 m, obseg v prsni višini je 34 m.[6]

Na drevesih Adansonia so šibke letnice, vendar niso zanesljive za določitev starosti drevesa, ker jih je težko prešteti in lahko s starostjo zbledijo. Radiokarbonska analiza je na nekaj posameznih drevesih zagotovila podatke. Vzorec A. digitata je datiran, star je najmanj 1275 let, in je ena najstarejših znanih dreves kritosemenk.[7]

Habitat

[uredi | uredi kodo]

Vrste z Madagaskarja so pomembne za suhe listnate gozdove. V tem biomu sta Adansonia madagascariensis in A. rubrostipa predvsem v gozdu Anjajavy, včasih rasteta iz samega apnenca tsingy. A. digitata je "ikona afriške podrasti".

Adansonia grandidieri, Madagaskar

Vrste

[uredi | uredi kodo]

Vrste so: [8]

Shranjevanje vode

[uredi | uredi kodo]

Kruhovci hranijo vodo v deblu (do 100.000 litrov) in preživijo v hudih sušnih razmerah, odvisno od posamezne regije.[10] Zgodi se, da v suši odpadejo listi.

Uporaba

[uredi | uredi kodo]

Leta 2008 se je povečalo zanimanje za semena ali prah iz suhega sadja.[11][12]

Nekatere vrste so tudi vir vlaken, barvila in goriva. Avstralski domorodci uporabljajo avtohtone vrste A. gregorii za več izdelkov, izdelujejo vrvi iz koreninskih vlaken in okrasne predmete iz sadja. Velik, votel baobab so južno od Derbyja v zahodni Avstraliji leta 1890 uporabljali za zapor za obsojence na poti v Derby do izreka kazni. Drevo še vedno stoji in je zdaj turistična zanimivost.[13]

Listi A. digitata so užitni kot listna zelenjava. Semena nekaterih vrst so vir rastlinskega olja. Plod ima žametno lupino in je približno tako velik kot kokos, tehta približno 1,5 kg. Ima kiselkast okus, "nekje med grenivko, hruško in vaniljo".[14] Pravijo, da ima svež sadež okus kot sorbet (sladek peneč prašek z okusom sadja).[15]

Prah posušenega sadeža A. digitata ima okrog 12 % vode in skromne vrednosti posameznih hranil (ogljikovi hidrati, pektin, riboflavin, kalcij, magnezij, kalij, železo in fitosterol) z nizkimi ravnmi beljakovin in maščob.[14][16][17][18] Vsebnost vitamina C je opisana kot spremenljivka v različnih vzorcih in je bila v območju od 74 do 163 mg na 100 g suhega prahu. V Zimbabveju je sadje tradicionalno živilo, jedo svežega ali zdrobljenega v krhko kašo, da se meša v pijačo. Malavijke delajo izdelke iz baobaba, da bi zaslužile za šolanje svojih otrok.

V Evropski uniji v preteklosti sadje v prahu ni bilo na voljo kot sestavina, zakonodaja leta 1997 je določila, naj se v hrani ne bi uporabljal. Leta 2008 je bila v EU kaša iz suhega sadja odobrena kot varno živilo,[19] pozneje tudi v Združenih državah Amerike. [20]

Uporaba v prehrani

[uredi | uredi kodo]

Bela praškasta notranjost se lahko uporablja kot sredstvo za zgoščevanje marmelade in omak, sladilo za sadne pijače ali oster okus poleg vroče omake. Sadno celulozo in semena A. grandidieri in A. za jedo sveže.[21][22] V Tanzaniji suho pulpo A. digitata dodajajo sladkornemu trsu za pomoč vrenju pri varjenju piva.[23] Okus japonske sode pepsi baobab je PepsiCo opisala kot "osvobajajoč".[24]

V Angoli suho sadje običajno kuhajo in juho uporabljajo za sok ali sladoled, znan kot gelado de múcua.

Ekologija

[uredi | uredi kodo]

Kruhovci so pomembni kot območje gnezdišč za ptice, zlasti Telacanthura ussheri (vrsta črnega hudournika)[25] in štirih vrst tkalca (Ploceidae).[26]

Galerija

[uredi | uredi kodo]
  • Adansonia digitata pri Thalasseryju, Kanur, Kerala, Indija
    Adansonia digitata pri Thalasseryju, Kanur, Kerala, Indija
  • Adansonia suarezensis
    Adansonia suarezensis
  • Adansonia grandidieri
    Adansonia grandidieri
  • Adansonia gregorii
    Adansonia gregorii
  • Adansonia rubrostipa
    Adansonia rubrostipa

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Genus: Adansonia L.«. Germplasm Resources Information Network. United State Department of Agriculture. 12. november 2008. Pridobljeno 14. januarja 2011.
  2. ↑ Wickens, G. E.; Lowe, P. (2008). The Baobabs: Pachycauls of Africa, Madagascar and Australia. Berlin, Germany; New York, NY: Springer Verlag. ISBN 978-1-4020-6430-2. OCLC 166358049.
  3. ↑ Pettigrew, J. D.; in sod. (2012). »Morphology, ploidy and molecular phylogenetics reveal a new diploid species from Africa in the baobab genus Adansonia (Malvaceae: Bombacoideae)« (PDF). Taxon. 61: 1240–1250. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 11. decembra 2013. Pridobljeno 1. aprila 2016.
  4. ↑ Baum D. A., Small R. L., Wendel J. F. Biogeography and floral evolution of baobabs (Adansonia, Bombacaceae) as inferred from multiple data sets. Syst Biol 1998; 47:181–207.
  5. ↑ »Big Baobab Facts«. Arhivirano iz spletišča dne 6. januarja 2008. Pridobljeno 8. januarja 2008.
  6. ↑ Patrut, A., et al. (2010). Fire history of a giant African baobab evinced by radiocarbon dating. Radiocarbon 52(2), 717-26.
  7. ↑ »Adansonia digitata (baobab)«. Royal Botanic Gardens, Kew. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. februarja 2014. Pridobljeno 8. junija 2014.
  8. ↑ »GRIN Species Records of Adansonia«. Germplasm Resources Information Network. United State Department of Agriculture. Pridobljeno 14. januarja 2011.
  9. ↑ Gardner, Simon; Sidisunthorn, Pindar; Lai, Ee May (2011). Heritage Trees of Penang. Penang: Areca Books. ISBN 978-9-675-71906-6.
  10. ↑ »The Baobab tree in Senegal«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. oktobra 2008. Pridobljeno 1. oktobra 2008.
  11. ↑ »Scientists predict African fruit trees could help solve major public health problem«. Bioversity International. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. avgusta 2007. Pridobljeno 1. oktobra 2008.
  12. ↑ Hills, Sarah (30. september 2008). »Baobab goes for GRAS ahead of 2010 World Cup«. FoodNavigator-USA.com. William Reed Business Media. Pridobljeno 8. junija 2014.
  13. ↑ »Tourist Information: Derby«. Shire of Derby, West Kimberley. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. avgusta 2016. Pridobljeno 8. junija 2014.
  14. ↑ 14,0 14,1 UK Advisory Committee on Novel Foods and Processes (Julij 2008). »Baobab dried fruit pulp. EC No. 72; August 2006: Application from PhytoTrade Africa to approve baobab dried fruit pulp as a novel food ingredient. Authorised July 2008«. UK Food Standards Agency. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. julija 2012. Pridobljeno 3. junija 2012.
  15. ↑ »Adansonia gregorii«. Australian Tropical Rainforest Plants. Pridobljeno 8. junija 2014.
  16. ↑ Osman, M. A. (2004). »Chemical and nutrient analysis of baobab (Adansonia digitata) fruit and seed protein solubility«. Plant Foods Hum Nutr. 59 (1): 29–33. doi:10.1007/s11130-004-0034-1. PMID 15675149.
  17. ↑ »New exotic fruit to hit UK shops«. BBC. 15. julij 2008. Arhivirano iz spletišča dne 19. julija 2008. Pridobljeno 15. julija 2008.
  18. ↑ Chadare, F. J.; in sod. (2009). »Baobab food products: a review on their composition and nutritional value«. Crit Rev Food Sci Nutr. 49 (3): 254–74. doi:10.1080/10408390701856330. PMID 19093269.
  19. ↑ »Baobab dried fruit pulp«. UK Food Standards Agency. 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. julija 2012. Pridobljeno 3. junija 2012.
  20. ↑ »Agency Response Letter GRAS Notice No. GRN 000273«. Fda.gov.
  21. ↑ Ambrose-Oji, B. and N. Mughogho. 2007. Adansonia grandidieri Baill. In: van der Vossen, H. A. M. and G. S. Mkamilo (Eds). PROTA 14: Vegetable oils/Oléagineux. PROTA, Wageningen, Netherlands.
  22. ↑ Ambrose-Oji, B. and N. Mughogho. 2007. Adansonia za Baill. Arhivirano 2015-04-02 na Wayback Machine. In: van der Vossen, H. A. M. and G. S. (Eds). PROTA 14: Vegetable oils/Oléagineux. PROTA, Wageningen, Netherlands.
  23. ↑ Sidibe, M., et al. Baobab, Adansonia digitata L. Volume 4 of Fruits for the Future. International Centre for Underutilised Crops, 2002.
  24. ↑ »Baobab cola«. Food and Beverage Reporter. PS Publishing. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. aprila 2015. Pridobljeno 8. junija 2014.
  25. ↑ »Species text in The Atlas of Southern African Birds« (PDF). Pridobljeno 30. oktobra 2014.
  26. ↑ »Weavers breeding in baobabs«. Animal Demography Unit, Department of Biological Sciences, University of Cape Town, South Africa. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. septembra 2015. Pridobljeno 30. oktobra 2014.

Literatura

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Kruhovec.
Wikivrste vsebujejo še več podatkov o temi: Kruhovec
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kruhovec&oldid=6301611«