Jump to content

Diana Haddad

Iwde to Wikipedia
Diana Haddad
ɓii aadama
Jinsudebbum Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuLiban, Imaaraatuuji Aarabe Dentuɗi Taƴto
Inditirdeديانا حداد Taƴto
Soomaديانا جوزيف حداد Taƴto
InndeDiana Taƴto
Innde ɓesnguHaddad Taƴto
Ɗuubi daygo1 Yarkomaa 1976 Taƴto
ƊofordeBsalim Taƴto
Dee/goriiwoSuhail al-Abdool Taƴto
ƊemngalArabic Taƴto
WoldeArabic Taƴto
Sana'ajiaktoji, record producer, composer, singer Taƴto
ResidenceDubai Taƴto
Work period (start)1992 Taƴto
DiinaDiina Lislaama Taƴto
Instrumentvoice Taƴto
Genrepop music Taƴto
Record labelRotana Music Group, Al Khoyoul, Alam El Phan, Al Abdool, Melody Music Records Taƴto

Diana Haddad (aarabeere : ديانا حداد ; jibinaa ko 1 oktoobar 1976) ko Libannaajo fijoowo, jimoowo, e teleeji, jogiiɗo kadi ɓiyleydaagu Emiraaji, jooɗiiɗo e Emiraaji Arab Dentuɗi. Haddad ina jeyaa e yimooɓe pop aarabeeɓe ɓurɓe lollude e nder winndere aarabeeɓe, ko noon kadi woniri gila e cagataagal kitaale 1990. Albom makko gadano biyeteeɗo Saken (1996) ina jeyaa e albomuuji ɓurɗi soodde e hitaande 1996, o heɓi seedantaagal platinum e fedde Haddad wiyeteende Stallions Records. Albom oo kadi hollitii Haddad e mbaadi mum Bedouin e nder renndo.

Haddad ɓurɗo mawnude e ƴellitaare mum ko e darorɗe hitaande 1997 nde o yaltini albom makko tataɓo Ammanih wondude e jimɗi mawɗi ɗi o tiitoonde. E nder oon sahaa, Haddad sosi kippu njuɓɓudi e jom suudu mum gonnooɗo Emiraaji Suhail Al-Abdul gardinooɗo denndaangal wideyooji makko haa hitaande 2005 nde o felliti gollodaade e ardiiɓe kesi. Haddad kadi yalti e nokku mum wellitaare nde o fuɗɗii waɗde jimɗi e ɗemɗe goɗɗe ko wonaa Liban e Bedouin e nder albom makko nayaɓo Yammaya (1998) mo o waɗi jimɗi e ɗemɗe Khaliji, Irak, e Ejipt. Golle Hadded ina njiyloo ƴellitaare e ŋakkeende, kono e nder heen o dañii waɗde jimɗi hit singles ciftorteeɗi. Ina jeyaa heen jimɗi bayɗi no "Saken" e "Ammanih" e kitaale 1990, "Mani Mani", "Mas & Louly", e "Ya Aibo" e kitaale 2000, "La Fiesta" e "Ela Hona" e kitaale 2010.[1]. ]

Nguurndam e golle

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

1976-1992: Nguurndam gadanal

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Haddad jibinaa ko baaba mum Kerecee’en, hono Yuusuf Haddad (asli mum ko Maghdouché, e nder diiwaan Sidon),[2] e yumma mum juulɗo, Mouna Haddad, e nder wuro tokooso Liban wiyeteengo Bsalim.[3][4] Sabu wolde hakkunde leyɗeele Liban fuɗɗiinde e hitaande 1975 (hitaande wootere ko adii jibineede makko) nde juuti ko ina ɓura duuɓi sappo e joy, Haddad waɗi duuɓi mum gadani ko e nder leyɗeele aarabeeɓe ɓurɗe deeƴde e nder Golf Persik. Jibnaaɓe makko ngummii Kuwoyt e kitaale 1970 ɗo o heɓi jaŋde makko to duɗal ngenndiwal to diiwaan Fahaheel. E hitaande 1990, Kuwoyt yani e leydi Irak, ɗum addani ɓesngu Haddaad hootde Liban. E nder oon sahaa, Haddad ina hoɗi hakkunde Liban e Emiraaji Arab Dentuɗi ɗo o hawri e jom suudu makko Emariti biyeteeɗo Suhail Al-Abdul. Haddad mawni ko e diine baaba mum wondude e banndiraaɓe mum nayo, Lolita, Danny, Fadi, e Sameer. To bannge duuɓi, Haddad woni tataɓo. Nde o woni cukalel, Haddad ina anndiranoo wonde "tomboy" e nder galle makko. Taƴre Haddad e jimɗi yiytaa ko e cukaagu mum, tawi omo yahra e duuɓi jeetati tan. E nder duuɓi makko tokoosi, teeŋti noon e hitaande 1988, Haddad waɗii jeewte keewɗe e nder leydi Kuwoyt. Haddad meeɗaa heɓde dipolom kolees hay so tawii o yiɗiino arkewolosi. Ko ɗum waɗi Haddad weltiima e fiyde jimɗi "Yammaya" e nder galle piramid Giza e hitaande 1998. E hitaande 1992, o heɓi dipolomaaji e ganndal ordinateer hade makko naatde e kawgel yimre lollungel wiyeteeng Studio El Fan to Beyruut1998–1999: Ammanih, Yammaya, and Shater

Suhail Al-Abdul chose to shoot the music video for "Yammya" (1998) in Giza pyramid complex. He allotted a budget of £E1 million for the video. Actors such as Muna Wassef and Sawsan Badr make an appearance in the video along with 100 extras and 40 dancers. The video is still one of the most memorable moments in Haddad's career. Following the release of her first two albums, Saken and Ahl Al Esheg in 1996 and 1997, respectively, Haddad had to plan her third album more carefully in order to sustain her success. After careful planning of a third album, radio stations around the Arab world started airing "Ammanih", the lead single of her third studio album, in late 1997 which later became Haddad's biggest breakthrough. Several reasons contributed to "Ammanih"'s success. One of which, is the innovative use of the Turkish style "Amanes" in a Bedouin song. The imagery incorporated in the music video was also an important factor in making "Ammanih" a major hit. The video, which was also directed by Haddad's husband at the time, was shot in Turkey and showed both the modern and the traditional side of the country. In the first scene, young Turkish dancers are seen dancing in causal black shirts and jeans. In other scenes, dancers are shown wearing Ottoman clothes such as kaftans and turbans. The video is considered one of the early media exposures to the Turkish culture in the Arab world and therefore it promoted Arab tourism in the country. Shooting Arabic music videos in Turkey became a trend in later years and peaked in early 2000s. On 19 July 1996, Haddad gave birth to her first daughter Sophie. The birth of Sophie inspired the second single from "Ammanih", the ballad "Ya Benti" which was shot by Al-Abdul in a poor rural area in Lebanon and shows two-year-old Sophie suffering poverty with her mother. In the lyrics of "Ya Benti", which translates to "Oh my daughter", a mother apologizes to her little daughter for not being able to take her out or afford life luxuries and toysDiskooji tati gadani ɗi Haddad waɗi ɗii, ina mbaɗi jimɗi tan e ɗemɗe Liban e ɗemɗe Beduin, ko ɗum addani mo sifaade jimɗi makko keertiiɗi e nder duuɓi gadani ɗii. Kono, yaltugol albom Haddad nayaɓo biyeteeɗo Yammaya e darorɗe hitaande 1998, waɗii waylo mawngo e nder jimɗi Haddad. Ardii albom oo "Yammaya" ina waɗi beats Misra ɓooyɗo, kono haa jooni ina jokki e ɗemngal Beduin. Al-Abdul hokki bidsee mawɗo ngam waɗde wideyoo "Yammaya" mo ɓe ƴetti e nder galle piramid Giza. Feccere mawnde e bidsee oo yahri ko e fiyooɓe aarabeeɓe anndaaɓe ko wayi no Muna Wassef e Sawsan Badr ɓe peeñi e geɗe ceertuɗe e nder wideyoo oo. Wideyoo oo waɗi ko e jamaanu ɓooyɗo Ejipt ɗo Haddad huutorii jaambaaro (Wassef fiyi ɗum) ngam artirde jappeere mum e laamɗo debbo jooni oo (Badr fiyi ɗum). Wideyoo oo ina hollita kadi jiyaaɓe ina njaha e jimɗi e nder jimɗi koreeji ɗi Misra ɓooyɗo ƴetti. "Yammaya" e single ɗiɗaɓo e nder albom oo, "Emshi Wara Kidbohom", mbaawii wonde e nder winndere aarabeeɓe fof hay so tawii noon ko ŋakkeende ƴellitaare caggal maayde yumma Haddad e sahaa nde albom oo yalti. "Emshi Wara Kidbohom" woni jimɗi Haddad gadani ɗi o winndi e ɗemngal goɗɗal ngal wonaa Liban walla Beduin. Jimol ngol, ngol ɓe mbaɗi e ɗemngal Ejipt, haa jooni ngol wonti jimol Haddad ɓurngol anndeede e nder Ejipt. Yammaya ina waɗi kadi jimɗi e ɗemɗe Khaliji, Irak, e ɗemɗe aarabeeɓe ɓooyɗe.

E nder ndunngu 1999, lebbi seeɗa tan caggal nde Yammya yalti, Haddad yaltini albom mum joyaɓo biyeteeɗo Shater. Single gadano oo, "Shater", ina jeyaa e single ɓurɗe lollude e hitaande 1999, o jaɓɓaama no feewi haa teeŋti e sukaaɓe tokosɓe sabu huutoraade helmere "shater" firti ko "hakkille", helmere nde heewi jokkondirde e sukaaɓe tokosɓe. Ardinoo jimol ngol ko Al Abdul to Jebel Ali to Dubay. Nde waɗi ko paabi, coktirɗe, e ekstraaji e jimɗi ɓoorniiɓe comci daneeji e ñalawma naange. Sabu ŋakkeende waktu, peeje Haddad ngam ƴettude wideyoo oo e duunde ɓuuɓnde, ndartinaama. E nder heen, wideyoo mo bidsee mum famɗi waɗaama ngam jimɗi "Wainnhom" caggal e caggal e "Shater". "Wainhom", hay so wonaa jimol Haddad gadanol e ɗemngal Khaliji, ko kañum woni wideyoo makko gadano Khaliji. Haddad winndi e albom makko gadano biyeteeɗo Yammaya, jimɗi ina wiyee "Men Ghebt". "Wainhom", yaltuɗo lebbi seeɗa caggal nde "Shater" heɓi nafoore, ko haala Kuwoytnaaɓe nanngaaɓe e wolde ɓe meeɗaa artude e Irak. Haddad sakkitii jimɗi ɗii ko sehilaaɓe mum cukaagu to leydi Kuwoyt.E nder ndunngu 2000, jimol "Mani Mani" yalti ko e nder albom Diana Haddad jeegoɓo biyeteeɗo Jarh Al Habib. Haddad artii leydi mum Liban ngam waɗde wideyoo "Mani Mani" nde tawnoo jimɗi ɗii ina kawri e konnguɗi Beduin e Liban. Jimol ngol ina waɗi peeje keewɗe e mbaydiiji (sound effects) baɗnooɗi e nafoore maggol. Jarh Al Habib yi'i eɓɓoore jaɓnde ngam ruttaade e luumo Misra kadi nde tawnoo ina waɗi nayi e nder jeenay pijirlooji e ɗemngal Misra. Ina jeyaa e ɗeen jimɗi jimɗi tiitoonde "Jarh Al Habib" ɗi jimɗi ɗiɗmi e lefol Chaabi Ejipt biyeteeɗo Mohammed Al Azabi. E fuɗɗoode hitaande 2001, "Adlaa Alaik" yaltinaa e albom oo, woni ɗiɗmo e sakkitiingo. Jimol Khaliji ngol ina joginoo nafoore seeɗa e nder leyɗeele aarabeeɓe Golf Persik, hay so tawii noon wideyoo oo ina waɗi ɓiɗɗo Haddad debbo biyeteeɗo Sophie, mo duuɓi nay e oon sahaa. Albom Haddad jeeɗiɗaɓo biyeteeɗo Akhbar Helwa rewi heen ko e lewru juko hitaande 2001. Ko "Elli Fe Bali" tan woni wideyoo mo yaltini e albom oo. Ko ngol woni go’o ko Haddad ina waɗa wideyoo mum e ɗemngal Misra, ballitooɗo ɗum ɓeydaade lollude e nder winndere aarabeeɓe ndee kala. Wideyoo oo, baɗaaɗo e hitaande 1972, ina heɓi batte teeŋtuɗe e jimɗi lolluɗi biyeteeɗi Grease (1978). Stallions Records, woni fedde Haddad gila nde o fuɗɗii, yeeytaama Rotana Records e hitaande 2002, ɗum haɗi kala ƴellitgol albom oo. Kono tan, albomuuji keewɗi ɓurɗi lollude ɗi Stallions yaltini ina heen yaltinnde DVD e ko ɓuri heewde e wideyooji Haddad e hitaande 2003. Gaagaa yeeyde Stallions, Haddad dañii caɗeele, o ñaawii ɗum e juuɗe Nawal Al Zoghbi, gaño Libannaajo, ɗum noon kadi ina toɗɗii kampaañ promotion ko akbar helwa e hitaande 2001.

Al Zoghbi ñaawii Haddad sabu tuumeede kanko e jom suudu makko wonde Al Zoghbi ɓuri waɗtude hakkille e mbaydi makko ko ɓuri jimɗi makko, kadi ko o "performer" tan. Al Zoghbi nawti jom suudu oo to ñaawirde to leydi Liban sabu "caɗeele ɓerɗe" ɗe o dañi sabu ñiŋooje Al-Abdul e Haddad. Al-Abdul hollitii kadi wonde daande Al Zoghbi ina « yalti e mbaydi ». Kono, e hitaande 2002, ñaawirdu nduu salii haala Al Zoghbi, kuulal ngal hollitii wonde « haalaaji ɗi Al-Abdul e Haddad kaali ɗii, limtaaka e fenaande ñaawoowo oo sibu ɗum alaa batte e darnde makko naalankaagal teskinnde kono ina jokkondiri e ». golle makko, wiyde wonde ñaawoowo oo ko jimoowo walla jimoowo ko senngo ɓuuɓngo, ngo yahdata e tolnooji neɗɗo".[5]

Haddad siifondirii e fedde Misra wiyeteende Alam El Phan e hitaande 2002, o yaltini albom makko gadano e fedde wiyeteende Law Yesaloni e lewru suwee. Law Yesaloni woni albom Haddad gadano timmuɗo e nder ɗemɗe Khaliji. Albom oo ina waɗi styles ummoriiɗi e fotde leyɗeele aarabeeɓe ceertuɗe e nder Golf Perse. Yeru, njimri "Kama Kom" ina heewi batte e jimɗi Oman, mbaydi ndi heewaani yiyeede e jimɗi Khaliji mawɗi. Wideyoo gooto yalti e ndee albom ngam jimɗi "Law Yesaloni", ko jimɗi ɗiɗi e Eida Al Menhali, keso Emiraaji, yahruɗo yeeso haa wonti gooto e jimɗi Chaabi Emiraaji ɓurɗi lollude