Kakare Ibi
| Kakare Ibi | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Aba, Ibi, Kakare, Kakaure, Kaikare, Kakaure | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
 Kartuša Kakare Ibija na Abidoškem seznamu kraljev | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Faraon | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Vladavina | 2 leti 1 mesec in 1 dan[1] okoli leta 2170 pr. n. št. (Osma dinastija) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Predhodnik | Neferkamin Anu | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Naslednik | Neferkaure | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Pokopan | Ibijeva piramida 29°50′30″N 31°13′4″E / 29.84167°N 31.21778°E | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Kakare Ibi je bil štirinajsti faraon Osme egipčanske dinastije,[1][2][3] ki je vladala na začetku prvega vmesnega obdobja Egipta. Njegova prestolnica je bil verjetno Memfis[4] in verjetno ni vladal v celem Egiptu. Kakare Ibi je zaradi odkritja njegove majhne piramide v južni Sakari eden od najbolje dokazanih faraonov Osme dinastije.
Dokazi
[uredi | uredi kodo]Kakare Ibi je dokazan v 56. vnosu Abidoškega seznama kraljev, ki je bil sestavljen med vladanjem Setija I. približno 900 let po koncu prvega vmesnega obdobja.[2][5] V zadnji Ryholtovi rekonstrukcii Torinskega seznama kraljev, ki je bil tudi sestavljen v ramzeškem obdobju, je Kakare Ibi omenjen v 10. vrstici 5. kolone seznama. S seznama je razvidno, da je vladal 2 leti 1 mesec in 1 dan.[1][2] Razen na seznamih je dokazan samo še s svojo piramido v južni Sakari.
Piramidni kompleks
[uredi | uredi kodo]Kakare Ibi je bil pokopan v majhni piramidi v južni Sakari. Lepsius jo je na svojem pionirskem seznamu piramid oštevilčil z XL.[6] Piramido je v letih 1929-1931 izkopal švicarski egiptolog Gustave Jéquier.[7]
Ibijeva piramida je zadnja v Sakari zgrajena piramida. Stoji severovzhodno od Šepseskafove piramide blizu pristopne poti piramide Pepija II.[8] Načrt, izmere in okrasje so zelo podobni tistim v piramidah kraljic Pepija II. iz Starega kraljestva, zato se je sprva domnevalo, da je pripadala kraljici Anknespepi IV. (ˁnḫ-n=s ppj, Pepi živi zanjo), ženi Pepija II.[9] Ob piramidi je majhna kapela, v kateri so prakticirali njegov pogrebni kult. Arheologi niso odkrili nobene sledov niti pristopne poti niti dolinskega templja, zato morda sploh nista obstajala.
Piramida
[uredi | uredi kodo]
Ibijeva piramida ni orientirana po nobeni glavni smeri neba. Njena osnovnica je merila 31,5 m, Visoka je bila 21 m, naklon stranic pa je meril 53°7′. [2] Jedro piramide je bilo iz blokov apnenca lokalnega porekla. Na nekaj ohranjenih blokih so napisi, pisani z rdečim črnilom, ki omenjajo predstojnika Libijcev. Njihov pomen ni jasen. Zgleda, da je bilo zgrajeno samo jedro piramide, obloga pa ne.
Notranjost
[uredi | uredi kodo]Na severni strani piramide je osem metrov dolg prehod z naklonom 25°, ki vodi do velikih granitnih dvižnih vrat, za katerimi je faraonova pogrebna soba. Na stenah koridorja in sobe so zadnja znana piramidna besedila.[2][7] Jéquier jih je ocenil kot zelo povprečna. [7] Strop pogrebne sobe je raven in poslikan z zvezdami. Narejen je verjetno iz enega samega bloka turskega apnenca.[7] Vhod v piramido je zdaj zavarovan z blokom betona.
Na zahodni strani pogrebne sobe so lažna vrata in velik granitni blok, na katerem je bil faraonov sarkofag. Na vzhodni strani je serdab za kip pokojnikove Ka.
Kapela
[uredi | uredi kodo]Na vzhodni strani je ob piramidi majhna kapela iz blatnih zidakov, ki je služila kot tempelj kulta pokojnega vladarja.[7] Vhod vanjo je na severni strani. Ob piramidi je bila tudi daritvena dvorana, v kateri je Jequier odkril kamnit bazen za umivanje in stelo ali lažna vrata, od katere so ostali samo temelji. V kapeli so odkrili tudi pladenj iz alabastra in pogrebno orodje iz obsidiana.
Na južni strani kapele so bili skladiščni prostori.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 1,2 Kim Ryholt. The Late Old Kingdom in the Turin King-list and the Identity of Nitocris. Zeitschrift für ägyptische 127 (2000): 99
- ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 Darrell D. Baker. The Encyclopedia of the Pharaohs: Volume I - Predynastic to the Twentieth Dynasty 3300–1069 BC. Stacey International. 2008. str. 302. ISBN 978-1-905299-37-9.
- ↑ Jürgen von Beckerath. Handbuch der ägyptischen Königsnamen. Münchner ägyptologische Studien, Heft 49, Mainz: P. von Zabern, 1999. str. 68-69. ISBN 3-8053-2591-6.
- ↑ Ian Shaw. The Oxford History of Ancient Egypt. str. 107. ISBN 978-0192804587.
- ↑ Jürgen von Beckerath. "The Date of the End of the Old Kingdom of Egypt". JNES 21 (1962).
- ↑ Karl Richard Lepsius. Denkmäler aus Aegypten und Aethiopien.
- ↑ 7,0 7,1 7,2 7,3 7,4 La pyramide d'Aba, 1935.
- ↑ Saqqara, City of the Dead: The Pyramid of Ibi. The Ancient Egypt Site. Arhivirano 27. septembra 2007 na Wayback Machine.
- ↑ Rainer Stadelmann. The Egyptian pyramids. From brick to the wonders of the world. 3rd edition of Saverne. Mainz, 1997. str. 203-204. ISBN 3-8053-1142-7.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Mark Lehner. The secret of the pyramids of Egypt. Orbis, Munich 1999, ISBN 3-572-01039-X, str. 164.
- Christopher Theis. The Pyramids of the First Intermediate Period. After philological and archaeological sources (= studies of ancient Egyptian culture. Vol 39, 2010). str. 321–339.
- Miroslav Verner. The Pyramids Universe Books. New 1998, ISBN 3-499-60890-1, str. 415–416.
Kakare Ibi
| ||
| Vladarski nazivi | ||
|---|---|---|
| Predhodnik: Neferkamin Anu |
Faraon Egipta 22 stoletje pr. n. št. |
Naslednik: Neferkaure II. |
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
