Janko Barle

Janko Barle
Janko Barle
Rojstvo	12. marec 1869({{padleft:1869|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:12|2|0}}) Budanje
Smrt	18. februar 1941({{padleft:1941|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:18|2|0}}) (71 let) Zagreb
Državljanstvo	Avstro-Ogrska  Kraljevina Jugoslavija
Poklic	zgodovinar, pisatelj, glasbenik, etnolog, prevajalec, duhovnik, etnograf, muzikolog
Poznan po	pisec, zgodovinar in etnobotanik

Janko Barle, slovenski rimokatoliški duhovnik, zgodovinar, pisec in etnobotanik, * 12. marec 1869, Budanje, † 18. februar 1941, Zagreb.

Življenje in delo

Oče mu je bil Ivan, mati mu je bila Ivana (roj. Sterniša). S svojim očetom, učiteljem, se je 1872 preselil v belokranjski Podzemelj, končal 1884 nižjo gimnazijo v Novem mestu, odšel nato v Karlovec, višjo gimnazijo in bogoslovje pa 1892 končal v Zagrebu; nato je nekaj časa kaplanoval v Garešnici, 1893 pa stopil v nadškofijsko pisarno v Zagrebu in bil od 1913 tajnik zagrebške nadškofije, od 1916 kanonik stolnice v Zagrebu, ravnatelj nadškofijske tiskarne in predsednik Cecilijskega društva za hrvaške škofije.

Pisateljevati je začel že zgodaj. Prva leta je v slovenske liste redno poročal o hrvaških in srbskih knjižnih novostih in v letih 1897–1899 objavil par krajših črtic. Bil je tudi dopisnik Slovana, Zvona in Slovenca (črtice in prevodi iz češčine). V Izvestjih Muzejskega društva za Kranjsko je 1893 do 1905 napisal vrsto zgodovinskih, v Domu in svetu (1892, 1899) in Ljudski mladini Slovenije (1889 - 1893) pa narodopisnih prispevkov. Od 1895 je pretežno pisal v hrvaške liste, posebno članke iz hrvaške cerkvene zgodovine. Leta 1921 je postal dopisni član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Kot glasbeni zgodovinar je raziskoval starejšo hrvaško in slovensko glasbo. Napisal je številne razprave; med drugim o zborniku latinskih in hrvaških cerkvenih pesmi v 3 izdajah (Cithara octochorda), razpravi o Pavlinski pesmarici in o Antonu Foersterju. Dolga leta je bil urednik glasbene revije Sv. Cecilija in predsednik Cecilijinega društva. V delu Prinosi slovenskim nazivima bilja je iz številnih virov zbral slovenska rastlinska imena, pri tem pa navedel tudi vire oziroma kraje, od koder so bila.

Barle je posebno podpiral gradiščanskohrvaške učence, njegov prijatelj je bil pisatelj Martin Borenić.

Bibliografija

• Slike i uspomene sa sela (kratka proza) (COBISS)
• Ipavci : prilog k zgodovini slovenske pesmi (COBISS)
• Pavlinska pjesmarica iz godine 1644 (COBISS)
• Ranarnici i ljekarnici iz franjevačkog reda (COBISS)
• Prinosi slovenskim nazivima bilja (COBISS)

Glej tudi

• seznam slovenskih rimskokatoliških duhovnikov

Viri

• Enciklopedija Slovenije. (1987). Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Zunanje povezave

• Glonar Joža. »Barle Janko«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.