Uranofan

Uranofan
Uranofan iz rudnika Rössing, Erongo, Namibija
Splošno
Kategorija	VIII. razred - Silikati, podrazred: otočni silikati
Kemijska formula	Ca[UO2 | SiO3OH]2 • 5H2O
Strunzova klasifikacija	09.AK.15
Klasifikacija DANA	53.03.01.02
Kristalna simetrija	Monoklinska sfenoidna (2), prostorska skupina P 21
Osnovna celica	a = 15,87 Å, b = 7,05 Å, c = 6,66 Å, Z = 3, β = 97,25°, V = 739,19 Å3
Lastnosti
Molekulska masa	586,36 g/mol
Barva	Rumena, rumeno rjava, rumeno zelena, runemo oranžna, svetlo rumena
Kristalni habit	Prsten, masiven, vlaknat, žarkasti kristali, ki rastejo iz središča
Kristalni sistem	Monoklinski
Razkolnost	Popolna po {100}
Lom	Neraven
Žilavost	Krhek
Trdota	2,5
Sijaj	Steklast, na razkolih bisern, včasih tudi voščen do moten
Barva črte	Rumenkasto bela
Prozornost	Prozoren do polprozoren
Gostota	3,81 - 3,90 g/cm3, izračunana: 3,95 g/cm3
Optične lastnosti	Dvoosen (-)
Lomni količnik	nα = 1,643, nβ = 1,666, nγ = 1,669
Dvolomnost	δ = 0,0260
Pleohroizem	Brez
Kot 2V	Izračunan: 38º, izmerjen: 32º - 45º
Disperzija	Relativno močna
Ultravijolična fluorescenca	Šibka, rumeno zelena
Topnost	Topen v kislinah
Radioaktivnost	Zelo močna, večja od 70 kBq/g
Sklici
Glavne vrste
Druga imena	Uranofan alfa, uranotil

Uranofan, uranofan alfa ali uranotil je redek kalcijev uranov silikat hidrat s kemijsko formulo Ca(UO₂)₂(SiO₃OH)₂ • 5H₂O, ki je nastal s preperevanjem uranovih primarnih mineralov. Mineral je rumeno do rjavo obravan in radioaktiven. Kristalizira v monoklinskem kristalnem sistemu. Kristali so lahko igličasti in dolgi do priblžno 1 cm, lahko pa je tudi zrnat do masiven ali skorjast.

Posebnosti

Mineral vsebuje do 40,6% urana in je zato zelo radioaktiven. Njegova aktivnost je približno 72,7 kBq/g. Naravni kalij na primer ima aktivnost samo 31 Bq/g.

Uranofan ni fluorescenten, nekateri primerki pa v UV svetlobi kljub temu včasih šibko zeleno fluorescirajo. V kislinah ni obstojen.

Odkritje in poimenovanje

Uranofa je leta 1853 v rudniku Miedzianka v Gornji Šleziji (Poljska) odkril in opisal M. Websky. Njegovo ime je sestavljeno iz besed uran in grške besede φαίνω [fanos], ki pomeni pokazati se ali zdeti se. Ime torej pomeni, da je nekakšen navidezni uran.

Različki

Spojina Ca[UO₂|SiO₃OH]₂ • 5H₂O je dimorf z uranofanom beta, ki prav tako kristalizira v monoklinskem kristalnem sistemu, ampak v drugi prostorski skupini.

Nahajališča

Skupek iglic uranofana na kalcitu

Uranofan je eden od najpogostejših uranovih silikatov. Kot tipičen sekundarni mineral, ki je nastal s preperevanjem uranitita, se pojavlja v ležiščih urana in pegmatitih. Spremljajoči minerali so polega uranofana beta še kazolit, avtunit in metaavtunit, fosfuranilit, torbernit in razni uranovi oksidi ter kalcit, malahit, almandin in muskovit.

Leta 2010 je bilo poznanih več kot 700 nahajališč uranofana. Najpomembnejša svetovna nahajališča so v Kongu, Katangi, ZDA in Kanadi. Najbolj znana nahajališča v Evropi so v Italiji (Como in Trentino), Franciji (Les Bois Noires, Auvernier), Nemčiji (Wōlsendorf, Bavarska) in Češki (Jáchymov).

V Sloveniji so nahajališča uranofana na severnem obrobju Polhograjskega hribovja med Polhovcem in Valterskim vrhom

Najlepše kristale uranofana velikosti do 1 cm so našli v rudniku Musonoi v kongoški pokrajini Katangi, žarkaste kristalne skupke pa v rudniku Madawaska v Kanadi.

Uporaba

Uranofan je ena od uranovih rud.

Ravnanje

Pri ravnanju z radioaktivnim uranofanom je treba uporabljati ustrezna zaščitna sredstva. Drobne iglice in luske uranofana se namreč zlahka zapičijo v kožo in postanejo trajen vir nevarnega radioaktivnega sevanja.

Vira

• Paul Ramdohr; Hugo Strunz (1978). Klockmanns Lehrbuch der Mineralogie (16 izd.). Ferdinand Enke Verlag, Stuttgart. ISBN 9783432829869.
• Petr Korbel; Milan Novák (2002). Mineralien Enzyklopädie. Nebel Verlag GmbH, Eggolsheim. str. 211. ISBN 3-89555-076-0.

Glej tudi

• Seznam mineralov
• Seznam mineralov v Sloveniji