Antropologija
Antropologija (grško ἄνθρωπος: anthropos - človek λογος: logos - beseda, govor) ali človekoslovje je interdisciplinarna znanstvena disciplina, ki se ukvarja s preučevanjem človeka (glej rod Homo (hominoid)). Tega obravnava tako v preteklosti kot v sedanjosti. Antropologija se deli na različne poddiscipline, vključno s fizično antropologijo, socialnokulturno antropologijo, lingvistično antropologijo in podobno.
Predmet preučevanja in namen
[uredi | uredi kodo]Antropologija naj bi kot najbolj široko zasnovana veda o človeku postavila temelje celostnemu ali integralnemu preučevanju človeka. Človeka preučuje kot fizično in kot družbeno-politično bitje. Skuša ga dojeti v neki celoti, ki ni mogoča v drugače zasnovanih in opredeljenih družbenih vedah. Namen antropologije je odkrivanje vezi med človekom in vsem tistim, kar ga kot človeka uresničuje, pogojuje, v povezavi z vsem, kar je človek ustvaril na poti k svoji samouresničitvi.
Znanstveno se ukvarja s človekom kot členom narave, o njegovi biološki naravi ter človekom kot družbenim bitjem. Raziskuje njegov položaj med ostalimi živimi bitji, lastnosti zgradbe telesa, izvor, starodavne in sodobne fizične tipe, človekovo kulturo. Veda sama je celovita v dveh pogledih: ukvarja se s človeškim rodom skozi njegovo celotno zgodovino in z vsemi razsežnostmi človečnosti, vendar zaradi izjemno široke specializacije posameznih raziskovalnih dejavnosti vsako antropološko področje raziskovanja na svoj način prispeva k združevanju spoznanj o človeku in njegovih dejavnostih.
Nekateri antropološki pojmi
[uredi | uredi kodo]- kolonializem
- mešanje kultur
- kultura
- narodnostni sestav
- vloga spola
- sorodstvo in potomstvo
- poroka
- družina
- politični sistemi
- rasa
- religija
- obstoj
- spor
Antropološka področja in podpodročja
[uredi | uredi kodo]- kulturna antropologija (tudi socialna antropologija)
- uporabna antropologija
- kibernetska antropologija
- razvojna antropologija
- okoljska antropologija
- gospodarska antropologija
- etnomuzikologija
- medicinska antropologija
- politična antropologija
- poslovna antropologija
- antropologija religije
- občna antropologija
- vidna (vizualna) antropologija
- zgodovinska antropologija
- antropologija dela
- antropologija spola
- antropologija smrti
- jezikovna antropologija (lingvistična antropologija)
- sočasno (sinhrono) jezikoslovje (ali opisno jezikoslovje)
- raznočasno jezikoslovje (ali zgodovinsko jezikoslovje)
- etnolingvistika
- družbeno jezikoslovje (sociolingvistika)
Literatura
[uredi | uredi kodo]- Južnič, Stane (1977). Socialna in politična antropologija. Ljubljana: Partizanska knjiga. COBISS 10667777.